Kot kaže upodobitev dveh nekdanjih Polhograjčanov slikarja Franza Kurza von Thrna and Goldensteina, ki nam je dobro poznan po značilnem portretu pesnika dr. Franceta Prešerna, so se sredi 19. stoletja v teh krajih imenitno in lepo oblačili.
Slikar je posredno kriv, da so pred leti v polhograjski graščini predstavili par, ki si je nadel na novo ukrojeno in sešito polhograjsko oblačilo. Noša je nastala pod okriljem Občine Dobrova – Polhov Gradec in v izvedbi članov domače Folklorne skupine Grof Blagaj. Nastajanje polhograjskega ženskega in moškega oblačila ni tako novo. Veliko zaslug za to ima Janko Dolinar iz domače folklorne skupine: »Saj ne boste verjeli, ampak polhograjsko nošo, kot radi rečemo, smo prvič poskusili izdelati že leta 1976. K sodelovanju smo povabili Marijo Makarovič in začeli poizvedovti o posameznih nadrobnostih, materialih in na splošno o ohranjeni oblačilni dediščini na Polhograjskem. A danes se zdi, da tedaj ni bilo prave volje, niti sredstev in znanja.«
Zamisli so morale dozoreti, za kar je bilo potrebnih štirideset let. »Pa se je splačalo,« dodaja Janko. »Vsi, ki smo jih prosili za sodelovanje, so bili pripravljeni sprejeti izziv. Veliko znanja in truda je bilo vloženega v mnogotere podrobnosti, ki jih marsikateri nepoznavalec
oblačilne dediščine stežka opazi, poznavalcu pa ponujajo mnogo zanimivega. Ko sem idejo predstavil etnologu dr. Bojanu Knificu, strokovnjaku za oblačilno dediščino, sem opazil navdušenje ter hkrati zadržanost in pomisleke, kajti takrat je samo on vedel, v kaj se pravzaprav spuščamo. Dobro je namreč poznal Goldensteinovo upodobitev oblačenja Polhograjčanov.«
»Kaj bi dali mi v Tržiču, če bi imeli tako priložnost, da bi imeli Goldensteinovo upodobitev«, je dejal dr. Bojan Knific, zaposlen v tržiškem muzeju. Janko
dodaja: »Da bomo svojo priložnost izkoristili, mi je bilo takrat kristalno jasno. O denarju na začetku sploh nismo razmišljali. Pa smo kar kmalu morali začeti. Vendar, če je prava volja, se vsi problemi rešijo. Tudi finančni so se. Hvala sponzorjem in županu! Ne morem reči, da je cilj že dosežen, saj se porajajo nove ideje.«
Projekt rekonstrukcije oziroma interpretacije oblačenja Polhograjčanov je nastal na podlagi upodobitve avstrijskega slikarja Franza Kurza zum Thurna und Goldensteina (1807–1878), ki je leta 1838 naslikal moškega in žensko iz okolice Polhovega Gradca. »Slika je bila skupaj z opisom leta 1844 objavljena v ljubljanskem nemškem časopisu Carniola, rekonstrukcija noše pa se je v Polhovem Gradcu začela spomladi leta 2015,« pravi dr. Bojan Knific. »Začetni pogovori o možnostih izdelave oblačil, obutve in drugega, kar je potrebno, so kazali, da obstaja resnična želja po izdelavi kostuma. Želeli smo, kolikor je le mogoče, dostojno predstaviti likovni zgodovinski vir.«
Janko Dolinar, ki je vodil projekt, je z vztrajnim delom in iskanjem primernih oseb, ki se bodo lotile izdelave posameznih oblačil, vključujoč obuvala, poskrbel, da so bila oblačila za moškega in žensko izdelana na način, po katerem bi se bilo vredno zgledovati: »Obuvala je izdelal priznani čevljar Primož Štajnar s Škofljice, polhovko je sešil Branko Grebenc iz Žlebiča pri Ribnici, vsa druga oblačila pa Andreja Stržinar iz Ovsiš pri Podnartu. Ženski kožuh – izdelovalca smo iskali tudi na Hrvaškem –, je na koncu ukrojila in sešila Andreja.
Gotov je bil le nekaj ur pred predstavitvijo in je prava mojstrovina. Andreja priznava, da je s tem delom presegla samo sebe. Prav ženski kožuh je še posebej navdušil vse, ki so nošo videli. Peča je trenutno še izdelavi, začasno pa uporabljamo originalno, izredno lepo ohranjeno pečo iz Polhovega Gradca, ki smo si jo izposodili v krajevnem muzeju Polhov Gradec. Peča je Slavcova, njen lastnik je domačin Franc Osredkar. Je iz prve polovice 19. stoletja in je svojevrsten primer povezave noše s preteklostjo.«
In kako bi opisali Goldensteinovo upodobitev noše iz Polhovega Gradca? Dr. Bojan Knific odgovarja, da par predstavlja enega od pražnjih načinov oblačenja kmečkega prebivalstva ob hladnejših dneh v okolici Polhovega Gradca, Dobrove in Vrhnike: »Moški na upodobitvi je obut v visoke škornje, oblečen v podkolenske hlače, izdelane iz črnega gamsjega usnja, v belo srajco, čez katero nosi rdeč suknen telovnik, okrašen z zlato vrvico in gosto našitimi kovinskimi kroglastimi gumbi. Čez telovnik ima oblečen suknjič iz
temnomodrega sukna, okrašen s kositrnimi gumbi, čezenj pa nosi plašč (plajš) iz sukna, kakršne so izdelovali na Gorenjskem. Vrat mu krasi svilena (židana) ruta, na glavi pa ima okroglo krzneno čepico, sešito iz kož polhov, ki so jih lovili in v krzno predelovali zlasti na Notranjskem.«
Ženska na Goldensteinovi upodobitvi nosi krilo, ki je prišito na modrc in nad spodnjim robom okrašeno s svilenim trakom, izdelano iz mezlana – tkanine iz lanu in volne. »Predpasnik je izdelan iz glajenega lanenega platna,« dodaja dr. Knific. »Pod modrcem nosi rokavce, pred mrazom pa jo varuje kožuh, krojen iz belih ovčjih kož. Obuta je v škornje, na glavi pa ima zavezano pečo.«
Primož Hieng
