Krajane Vrbljen, Tomišlja in Strahomerja, treh vasi pod 1107 m visokim Krimom, povezuje domače turistično društvo, ki si je nadelo ime po najvišji barjanski vzpetini. V TD Krim vsako leto pripravijo vrsto prireditev.
Spomladi se predvsem članice društva ukvarjajo s pripravami na velikonočno razstavo, vsi skupaj pa v začetku decembra izpeljejo miklavževanje. Kmalu zatem postavijo jaslice v naravni velikosti, včeraj, na štefanovo, pa so skupaj s Konjerejskim društvom Krim in občino Ig na vrbljenskem hipodromu pripravili blagoslov konj.
Znano je, da je bilo blagoslavljanje konj razširjeno ne samo po Kranjskem, ampak tudi po Štajerskem in zlasti po Koroškem. Po poročilih etnologa dr. Nika Kureta so se pri nas uveljavili različni običaji, kot na primer vožnja z vozovi in ježa na konjih v vaško okolico, v sosednjo vas, v gozd ali na polje, pa vožnja z vozovi in ježa na okrašenih konjih k cerkvi, ježa okoli cerkve in blagoslov konj na prostem, zanimiv pa je običaj s prinašanjem kipcev konj in druge živine, ki ga negujejo na Križu pri Komendi, v Nevljah in še kje.
Darja Modic v TD Krim skrbi za prireditve, kjer znajo člani stopiti skupaj in poprijeti za dela, ki jih je treba opraviti. »Z blagoslovom konj smo začeli že zelo zgodaj, kmalu po osamosvojitvi Slovenije, torej ga pripravljamo že skoraj 30 let,« je povedala Modičeva. »Sodelujemo skupaj s Konjerejskim društvom Krim, smo pa pri organizaciji tega dogodka zelo enotni, saj pomagamo drug drugemu. Vse je odvisno od vremena, tako da smo bili včeraj zelo veseli lepega in sončnega vremena, saj si blagoslov konj ogledajo številni obiskovalci. Na hipodrom v Vrbljenah po navadi pridejo po maši v cerkvi Device Marije sv. rožnega venca v Tomišlju, ki jo posvetijo vsem umrlim in živim članom Turističnega društva Krim. Blagoslova se udeležijo konjerejci in konjeniki iz okoliških vasi, poleg tega celo s Škofljice in iz Grosupljega. Konjerejsko društvo poskrbi za konje, mi pa poskrbimo za hrano in pijačo, nudimo pa še sam prireditveni prostor.
Zanimivo je še to, da smo letos tik ob hipodromu že sedmič postavili jaslice v naravni velikosti, ki smo jih blagoslovili minulo soboto. Prej smo ta blagoslov opravili hkrati z žegnanjem konj. Veseli smo, ker je bil na našem blagoslovu kar trikrat upokojeni nadškof Alojz Uran.«
Blagoslova konj se razveselijo številni člani Konjerejskega društva Krim. Že zgodaj dopoldne smo se srečali s predsednikom društva Jožetom Skuljem iz Iške vasi, ki je že več kot 30 let na čelu društva. »Ustanovljeno je bilo leta 1985, ko se nas je zbralo približno 15 ljudi,« pravi Skulj. »Na začetku smo bili brez vsega, saj nismo imeli svojega hipodroma. V Vrbljenah smo naleteli na vaško smetišče, nato pa smo kmalu začeli z urejanjem tega prostora, tako da je na tem velikem koncu pod hribom nastal zelo lepo urejen hipodrom. V našem društvu povezujemo ljubitelje konj iz okoliških vasi, ki so zelo aktivni. Vsako leto se udeležimo prvomajske parade s kočijami, konjeniki in poniji, hkrati pa pripravimo budnico po vseh vaseh. Sodelujemo še na Podkrimskem pustnem karnevalu, organiziramo državno dirko kasačev in tekmo v spretnostnem jahanju. Imeli smo tudi dirke rodovniških kmečkih konj posavcev, haflingerjev in hladnokrvnih pasem. Hipodrom v Vrbljenah je tudi zelo primeren za pasje razstave evropskega pomena, saj pridejo k nam udeleženci iz 18 držav.«
Po maši v tomišeljski cerkvi so se na hipodrom zgrinjale množice obiskovalcev, po svojih poteh pa so k blagoslovu prihajali konjeniki in lastniki konj s kočijami. Med rednimi obiskovalci blagoslova je tudi župan občine Ig Janez Cimperman, ki je tokrat vlogo slavnostnega govornika sicer prepustil podžupanu Tonetu Modicu. »Vsi bi radi, da tudi živali preživijo naslednje leto, z blagoslovom pa jo nekako zaščitimo za nadaljnje življenje,« je povedal ižanski župan. »To je naša dolgoletna tradicija, saj smo blagoslov konj na Ižanskem pripravljali že pred osamosvojitvijo Slovenije. Vesel sem, ker so naši konjerejci obdržali ta praznik, saj jih imamo v občini Ig kar nekaj, ki se še ukvarjajo s tem, in mislim, da je to zelo pohvalno. Smo le kmečko območje, kmetje pa so tisti, ki vzdržujejo kulturno krajino, in bognedaj, da jih izgubimo.«
Konje je tudi letos blagoslovil tomišeljski župnik Jože Razinger, ki že nekaj let skrbi za cerkev ter farane okoliških vasi. Tokrat je poleg blagoslova, ki ga je podelil konjem, razdelil še blagoslovljena kruh in sol.
»Cerkev na praznik sv. Štefana blagoslavlja kuhinjsko sol, ki jo potresemo po poljih in travnikih ter jo primešamo hrani za živino,« je povedal župnik Razinger. »To je eden od načinov, kako kristjani prosimo Boga, naj na priprošnjo svetnika obvaruje nas, naše domove, živino, travnike in polja.
Vemo namreč, da smo v vsem odvisni od Boga, in ker se je med ljudmi prijela misel, da bo tisti, ki bo blagoslovljeno sol prvi potresel po poljih, najbolj zagotovo obvarovan proti povodnji, strelam in drugim nesrečam. To so po navadi fantje opravili na konjih, zato še danes poleg soli na praznik sv. Štefana blagoslavljamo tudi konje.«
Primož Hieng
