Naj res verjamemo, da je pred nami mirno in ustaljeno življenje, ko pa naš planet že danes pustošijo poplave, požari in druge okoljske katastrofe? Naj res verjamemo visokoletečim besedam svetovnih elit o reševanju podnebne krize, ko pa emisije toplogrednih plinov naraščajo iz leta v leto?
Mladi smo v preteklih tednih zavzeli ulice in trge po celem svetu – od Nove Zelandije do Kolumbije, od Belgije do Ugande. In spet jih bomo! Ne bomo se odrekli svoji prihodnosti na račun peščice najbogatejših in velikih korporacij. Zaradi temnih obrisov naše prihodnosti in zgrešenih podnebnih ukrepov vstajamo in zahtevamo spremembe!
DOVOLJ JE!
V petek, 15. marca 2019, bomo protestno zapustili šolske klopi in se pet do dvanajstih (11.55) zbrali na Kongresnem trgu v Ljubljani. Od tam bomo krenili na kratek pohod po centru mesta in zaključili pred parlamentom oz. vlado. Val podnebnih štrajkov je prvotno zajel svet na pobudo mladih, vendar ga moramo nadaljevati vsi – uspe nam lahko le s skupnim bojem!
Zahtevamo:
– omejitev naraščanja globalne temperature na največ 1,5°C,
– takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije,
– zelena delovna mesta,
– skupnostno upravljanje z življenjskimi viri,
– polnovredno, lokalno in pretežno rastlinsko prehrano ter trajnostno kmetijstvo,
čisto okolje,
– dostopen javni potniški promet in mesta za ljudi, ne avtomobile!
Pridi na protest na Kongresni trg!
Organiziraj lastno akcijo v domačem kraju!
________________________________________________________
Za celotne zahteve slovenskega gibanja Mladi za podnebno pravičnost klikni https://bit.ly/2NIi0xk.
Za pomoč pri organizaciji lastne akcije kontaktiraj https://www.facebook.com/mladizapodnebnopravicnost/ ali [email protected].
Spremljaj nas na IG: @solski.strajk
#šolskištrajk #niplanetab #petekzaprihodnost
✊? BOJ ZA OKOLJE JE BOJ ZA NAŠO PRIHODNOST! ?✊
Dodano v premislek
Vsi pomisleki držijo.
Protestiranje ne bo rešilo planeta. Veliko mulcev bo tam zato, da lahko legitimno špricajo šolo, v resnici pa jih bôli za okolje. Veliko odraslih ne bo, ker je protest v delovnem času, in danes smo vsi “štrajkferderberji”. Individualizacija okoljske krivde je krneki, ker najbolj onesnažujejo korporacije – namesto kupovanja živil brez embalaže moramo zrušiti kapitalizem.
Po drugi strani pa vsi ti pomisleki vzdržujejo status quo, v katerem smo lahko pujski, ker “moje vsakokratne izbire ne bodo ničesar spremenile,” in lahko jemo pujske, ker “dokler ne rešimo delavstva, res ne mislim reševat’ živali.”
Zemlji je vseeno, če se odrečemo letu v 
prvem razredu ali z nizkocenovnikom, če ločujemo embalažo izdelkov Bang & Olufsen, če meso nadomeščamo s fižolom ali čičeriko.
Okoljski boj bi moral biti skupen in kot bi moral izničiti generacijske razlike, bi lahko tudi razredne. Le iz skupnega prizadevanja za okolje bo vzniknila tudi solidarnost do soljudi.
