Po uspešnem spomladanskem srečanju citrarjev v Domžalah se v soboto, 14. septembra 2019, obeta še en glasbeni dogodek, tokrat s slovenskimi in tujimi orgličarji. To pomeni, da domžalsko srečanje Orglice bodo igrale postaja mednarodno.
Večnamensko ploščad ob domžalski tržnici bodo namreč poleg najbolj znanih slovenskih orgličarjev zasedli tudi priljubljeni tuji izvajalci na ustno harmoniko iz Hrvaške in Avstrije. Orgličarji delujejo v različnih zasedbah ali pa nastopajo posamično.
Zvoki orglic se bodo po Domžalah razlegali od 9. do 13. ure. Orgličarsko soboto pripravljata Občina Domžale in orgličarska sekcija Sejmarji Kulturnega društva Mihaelov sejem iz Mengša. Sejmarji bodo tudi odprli sobotno srečanje. Organizacijski vodja je Vido Repanšek, programski vodja pa je Marjan Urbanija.
In kdo vse bo nastopil v Domžalah? Poleg Sejmarjev KD Mihaelov sejem iz Mengša bodo nastopili še Silvo Girandon iz Domžal, Sorške face KUD Oton Župančič iz Sore, Matjaž Brojan iz Domžal, Poljanski orgličarji iz Poljan nad Škofjo Loko, Lojze Peterle iz Ljubljane, Sorški orgličarji KUD Oton Župančič iz Sore, Robert Ivačič iz Ljubljane, Francetovi orgličarji iz Železnikov, Tone Jagodič iz Brežic, Marjan Dirnbek iz Zagreba, Oto Nemanič z Gornje Lokvice, Janez Gašperin iz Medvod, Ansambel ustnih harmonik Vrbsko jezero iz Celovca, Vlado in Gregor Gramc iz Krškega, Rino Muzica iz Roča iz hrvaške Istre, Loške orglice iz Škofje Loke in Marjan Urbanija iz KD Mihaelov sejem iz Mengša.
Z imenom orglice se na Slovenskem v narečjih označuje več glasbil, knjižno in strokovno pa pomeni ta izraz tovarniško izdelano glasbilo, ki ima v lesenem podolgovatem okviru številne piščali s kovinskim jezičkom. Sprva so bile orglice diatonične, to se pravi, da se je pri vdihu oglasil drug ton kot pri izdihu.
Po letu 1920 so se pojavile tudi kromatične, ki dajejo pri vdihu in izdihu isti ton. Za izumitelja orglic velja Christian Friedrich Ludwig Buschmann, ki je prve primerke naredil v letih 1821/22. Pozneje so jih drugi izpopolnjevali, od leta 1857 pa jih izdeluje na veliko tovarna Hohner v Trossingenu v Nemčiji. Pri nas jih je nekaj časa izdelovala tudi mengeška tovarna glasbil.
Kdaj so zašle k nam, ni mogoče z gotovostjo trditi, vsekakor pa že v drugi polovici 19. stoletja. Pisatelj Janez Trdina v svojih Spominih piše, da je kot fant-birmanec v Ljubljani ogledoval orglice na številnih sejmarskih stojnicah. Že od začetka pa tja do druge vojne so bile priljubljeno darilo fantičem za birmo, zato so jim ponekod rekli kar birmanske.
Na sobotnem srečanju slovenskih in tujih orgličarjev boste orglice lahko tudi kupili, na voljo pa bo še notna literatura za začetnike in napredne orgličarje.
Primož Hieng
