Ob mednarodnem obeležju dneva Zemlje, 22. aprilu, se navadno bolj zamislimo o razmerah, v katerih živimo. Da ima v naravi vsak najmanjši organizem svojo neprecenljivo in nenadomestljivo vlogo, vemo vsi.
Vendar pa se v naših vsakdanjih dejanjih in željah ne obnašamo tako. V opravičilo sami sebi radi rečemo, da ne moremo vplivati na spremembe. Pa lahko!
Na globalni ravni je v zadnjih 30 letih je izginilo 80 odstotkov žuželk. Število sladkovodnih živali se je zmanjšalo za tri četrtine. Od leta 1970 se je število divjih živali v naravi prepolovilo, v 44 letih smo izgubili 60 odstotkov divjih živali. Naravni tok izumiranja je 10 vrst na leto, sedaj letno izumre 26 000 vrst zaradi človekovih dejanj, načina življenja, želje po dobičku.
V zadnjih 4,5 milijarde let je bila Zemlja priča petim množičnim izumrtjem vrst, ki so bila posledica izbruhov vulkanov, trčenja asteroidov na zemeljsko površino ali padca morske gladine. Danes svet vstopa v šesto dobo množičnega izumrtja vrst – v prvo v zgodovini, za katero smo odgovorni ljudje kot vrsta in ne narava s svojimi pojavi.
V Sloveniji je ogroženih preko 10 odstotkov višjih rastlin (brstnic, to je praprotnic in semenk), 40 odstotkov sladkovodnih rib, 55 odstotkov vrst ptic, 62 odstotkov sesalcev in kar 90 odstotkov plazilcev in dvoživk, ki sta v Sloveniji in v svetu najbolj ogroženi skupini živalskih vrst.
Ali bodo siničke in vrabci zaradi pomanjkanja žuželk kmalu za vedno izginili? Kaj pa žabe?
Svetovna organizacija za varstvo narave WWF poroča, da je na izgubo rastlinskih in živalskih vrst najbolj vplivalo kmetijstvo, ribištvo, rudarstvo in druge človeške dejavnosti, ki prispevajo k izgubi in degradaciji življenjskih okolij ter prekomerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in podnebne spremembe.
Živinoreja zaseda že okoli 40 odstotkov vsega kopnega na planetu, porabi več kot polovico vse sladke vode, z umetnimi gnojili onesnaži celinske in morske vode, v ozračje prispeva veliko količino izpustov toplogrednih plinov.
Ob sedanji praksi prekomernega ribolova napovedujejo, da bodo oceani do 2050 ostali brez rib, kar lahko pripelje do uničenja največjega ekosistema na svetu.
Morebiti bomo pri pripravi naših jedilnikov pomislili tudi na te številke, za katerimi se skrivajo ogromni negativni vplivi na naravo in hudo trpljenje rejnih živali.
Zelo vprašljiva oz. negotova je prihodnost naših otrok in vnukov, ki jih imamo tako radi, pa vendar se njim v dobro ne želimo odpovedati razkošju, ki ga živimo kljub vsem opozorilom zadnjih 30 let.
Več podatkov lahko najdemo v knjigi Šesto izumrtje (Kolbert E., Umco 2018)
in v arhivu radijske oddaje Vala 202, Oddaja Frekvenca X- Rajskega vrta ni več: https://val202.rtvslo.si/2019/02/frekvenca-x-144/
Mojca Furlan, ekologinja
