Slovenci vse bolj prisegamo na ekološko hrano, to je sadje in zelenjavo, meso in mesne izdelke, celo potice so po novem ekološke, kozmetika tudi.

Vse to potrjujejo pridelovalci in predelovalci ter podjetja, ki jih povezuje skrb za zdravo hrano in zdravo življenje. Je pa ekološko seveda že po pravilu tudi dražje.

Silvana Morgan z oljčnim oljem

Letošnji Ekopraznik, ki so ga minulo soboto pripravili na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, so posvetili 20. rojstnemu dnevu ekološke tržnice v Ljubljani. »Skoraj ne moremo verjeti, da je minilo že toliko let!« pravijo organizatorji Ekopraznika. »Pa je le res – leta 1999 smo na nabrežju Ljubljanice nasproti Zlate ribice prvič postavili dve stojnici. Na njih so pridelke ponujali čisto prvi ekološki pridelovalci, ki so se leto poprej vključili v program nadzora ekološke pridelave znotraj tedanjega Združenja ekoloških kmetov Slovenije

Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre je pripravila ekološke bio klapavice.

To je bil pionirski projekt, saj je bila ljubljanska ekotržnica prva takšna v Sloveniji. »Da pa se je to lahko zgodilo, smo na Inštitutu za trajnostni razvoj zavihali rokave že tri leta poprej,« so povedali predstavniki inštituta. »Najprej smo pripravili standarde za ekološko pridelavo v skladu s smernicami Mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo. Leto pozneje smo spodbudili ustanovitev prvega združenja za ekološko kmetijstvo. V letu 1998 smo začeli na povabilo Mestne občine Ljubljana izvajati projekt preusmerjanja kmetij na območju MOL v ekološko pridelavo, ki je potekal skoraj deset let. Tudi ekotržnico smo razvili ob tem projektu.«

Nadja Sabadin je imela bogato založeno stojnico.

Ekopraznik v Ljubljani je najbolj dosledna eko razstavna, informativna in prodajna prireditev pri nas, ki ima tudi najdaljšo tradicijo. Obiskovalci vedo, da se lahko zanesejo na verodostojnost pestre ponudbe na prireditvi. Na Ekoprazniku sodelujejo tudi številne ekološke kmetije, kar mu zagotavlja posebno avtentičnost in pestrost.

Med temi kmetijami je tudi Rženova, ki jo vodi Jože Ledinek, pomaga pa mu sin Aljaž. Kmetija pri Ržen je na Grubarjevem vrhu blizu Šentjanža pri Dravogradu na nadmorski višini 527 m. Njihova posebnost je eko ričkovo olje, ki ga stiskajo iz semen divjega lanu ali rička.

Aljaž (levo) in Jože Ledinek s koroškimi melonami in lubenicami Fotografije: Primož Hieng

»To naj bi bila najstarejše živilo, čeprav ga ljudje premalo poznajo,« poudarja Ledinek in dodaja, da pridelujejo tudi zelenjavo. »Ker smo na južnem pobočju Grubarjevega vrha, imamo tudi veliko sonca, zato smo se odločili še za pridelavo lubenic in melon. Pridelali smo jih kakšno tono, in lahko rečem, da so zelo okusne, saj so se jih razveselili tudi učenci osnovnih šol. Že zdaj pa vas vabim na naš eko praznik, kjer bodo ponudili tudi povsem ekološko kulinariko. Praznik bo v nedeljo, 6. oktobra, na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu, poleg domačih se bodo predstavili tudi avstrijske ekološke kmetije.«

Razveseljivo je, da se z eko načinom pridelave seznanjajo že najmlajši. Na skrbno urejeni in pripravljeni stojnici Vrtca Antona Medveda iz Kamnika smo izvedeli, da se že otroci, stari eno ali dve leti, ukvarjajo s tem. Tako so na primer letos s pomočjo vzgojiteljic zasadili svoje prve jagode, ki so jih nato tudi obrali. Imajo celo svoj nasad sivke, ki jo porabijo za različne izdelke, pečejo pa tudi piškote.

Predstavnice Vrtca Antona Medveda

Posebno pozornost so letos posvetili oljčnemu olju, strokovnjaki pa so povedali, da je ocenjevanje kakovosti tega olja prava veščina. Obiskovalci so se lahko naučili, kako lahko sami z okušanjem, vonjanjem in ogledom prepoznajo, katero oljčno olje je res kakovostno.

Med ekološke pridelke se vsako leto uvršča tudi konoplja. Olga Šebinek iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah je povedala, da je konoplja inteligentna rastlina, hkrati pa čistilka zemlje. Zraste do 4 m visoko in celo več, je zelo žilava in odporna rastlina. Z možem Liamom sta sicer že v pokoju, prosti čas pa jim zapolnjuje prav ukvarjanje s konopljo in blagovno znamko Hemplight. Dela je veliko, vse pa opravijo ročno. Poleg vsega je treba rastline opleti, saj je med konopljo veliko plevela, med drugim tudi ambrozije.

Liam in Olga Šebinek iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah

»Posejali smo jo na 3 ha površine, iz nje pa pripravljamo različne izdelke,« pravi gospa Olga. »To so kapsule z visoko vsebnostjo vodotopnega kanabinoida, energijske kapljice, konopljin zamrznjen sok, ki je eliksir življenja, konopljin čaj in prah iz ročno pobranih, naravno posušenih in fino zmletih listov in cvetov konoplje. Omenila bi še naše HB energija kapsule, ki je najmočnejša kombinacija na svetu v eni kapsuli. Surova konoplja in kalčki brokolija ustvarjajo odlično podporo pri vitaliziranju in obnavljanju celic v telesu.

Še eno zanimivo zgodbo vam povem. Konoplja je primerna rastlina, iz katere lahko pripravimo tudi platno za oblačila. Pred kratkim sem videla, verjeli ali ne, 500 let staro obleko iz konopljinih vlaken, pa se ji visoka starost ni prav nič poznala.«

Poslanstvo eko sveta je vse bolj prisotno tudi med mladimi, prav tako na področju podjetništva, saj je med kupci veliko takih, ki zavestno iščejo ekološke izdelke. Tega se še kako zaveda Alja Denša iz podjetja Bufo eko iz Celja.

Alja Denša prisega na ekološko.

»Smo podjetje, ki se ukvarja s trženjem, distribucijo in proizvodnjo surovin in izdelkov izključno iz kontrolirane ekološke predelave,« pravi mlada podjetnica. »Kot zagotovilo kakovosti imamo ekološki certifikat, s katerim dokazujemo, da smo kontrolirani s strani pristojnih inštitucij, hkrati pa zagotavljamo neoporečnost naših ekoloških proizvodov. Naša osnovna dejavnost je veleprodaja in proizvodnja ekoloških izdelkov, vendar so seveda naša vrata odprta tudi za končne potrošnike, ki želijo dvigniti kvaliteto svoje prehrane

Primož Hieng