Po dveh mesecih obnove sta v ZOO Ljubljana morska leva Kalle in Jip ponovno zaplavala v svojem bazenu.
Odprtje so tradicionalno pripravili na tokrat že 11. zadnjo počitniško soboto z življenjsko zavarovalnico NLB Vito, ki je bila tokrat v znamenju levov. Pod Rožnik, kjer v jubilejnem letu beležijo rekorden obisk, je tudi tokrat privabila več kot 3000 ljubiteljev živali.
Morska leva Kalle in Jip sta v ljubljanski živalski vrt prispela kot mladiča leta 2006. »Po trinajstih letih je bil bazen potreben obnove, zato smo obnovili vse površine, premaze, tesnila, na novo pa smo jima zagotovili tudi dodatni pomožni bazen in senčila,« so povedali v ZOO.
»V hodniku za podvodno opazovanje so uredili še obsežne izobraževalne table in prvikrat pripravili tudi javno predstavitev morskih levov, ki bo odslej stalnica v ponudbi živalskega vrta. Prenovo so zagotovili s sredstvi Mestne občine Ljubljana, z lastnimi sredstvi ter sredstvi najzvestejšega pokrovitelja živalskega vrta – Zelo življenjske zavarovalnice NLB Vite. Zdaj 200-kilogramska samca sta nad novostmi videti navdušena.«
Sobotna Levja zabava je bila v znamenju levov – morskih in tudi tistih pravih kopenskih, ki so jih obiskovalci lahko spoznavali prek številnih ustvarjalnic, eksperimentalnic, telovadnic in bioloških delavnic.
Za pestro dogajanje na odru sta tokrat poskrbela Studio Anima in Sten Vilar s predstavama Gusar Berto ter Ta čudovita Zemlja.
Otroci so se lahko zabavali ob eksperimentih o vodi iz Hiše eksperimentov, spoznali spretnosti morskih levov, se naučili, da je voda pravi dvigalec uteži ter izvedeli vse o globinskih potapljačih. Izdelovali so lahko domišljijske morske leve, si poslikali obraz, risali po majicah, se pomerili na NLB Vita šprintu in tako ugotovili, kako hitro tečejo v primerjavi z živalmi. Na dan dogodka so otroci lahko tudi brezplačno skakali na vseh trampolinih, skakali z elastikami, se zabavali na napihljivem gradu in se vozili z vlakcem. Tudi letos so si lahko privoščili brezplačen sladoled in se posladkali s slastnimi palačinkami.
In kakšno je življenje kalifornijskih morskih levov? V začetku maja na rodne obale najprej prispejo samci in si pridobijo delček kopnega. Nekaj tednov pozneje jim sledijo breje samice, ki na njihovem območju zasedejo najboljše prostore za kotenje mladičev. Mladiči in njihove mame se ob rojstvu naučijo prepoznavati glasove drug drugega, zato se v množici zlahka najdejo.
Konec junija in v juliju se morski levi parijo. Takrat samci budno pazijo na svoje samice in odganjajo tekmece. Tako zagotovijo nadaljevanje svojih genov v bodočih mladičih. V tem času ne zapustijo obale in živijo na račun podkožne maščobe. Mladiči se izogibajo težkim samcem, da jih le-ti ne pomendrajo. V plitvinah in morskih lužah se igrajo ter učijo plavanja in potapljanja.
Samci takoj po parjenju odplavajo proti severu. Tako ostane več hrane za samice in mladiče, ki za njimi odplavajo šele jeseni. Sledijo ribjim jatam in se zadržujejo povsod, kjer je dovolj rib. Mladiči sledijo materam, se od njih učijo lovskih spretnosti in preživetja v morju. Zelo hitro rastejo in odrastejo, ko so stari dve leti.
Samci spolno dozorijo pri šestih letih, vendar si lahko svoj prostor za parjenje in samice priborijo šele po desetem letu starosti. Ko prispejo na obale, se značilno in glasno oglašajo. Glasovi samcev so zastrašujoči za ostale samce in hkrati privlačni za samice. Tako oblikujejo harem, v katerem je do 30 samic. Z njimi se parijo ter jih zaščitijo pred drugimi samci in vsiljivci.
Samice spolno dozorijo v starosti treh let. Same izberejo samce – privlačijo jih največji in najmočnejši. Mladiče kotijo na kopnem. Redko imajo dvojčke. So skrbne mame. Njihovo mleko vsebuje do 25 odstotkov maščob, zato se pri mladičih takoj začne nabirati podkožna maščoba in hitro rastejo. Mleko morskih levov ne vsebuje mlečnega sladkorja.
Kalifornijski morski levi so zelo družabne živali in živijo v velikih kolonijah, ki štejejo do nekaj tisoč članov. V koloniji je zelo živahno, veliko je izzivanja in spopadov. Znotraj kolonije je več skupin, s svojo hierarhijo. Posamezni morski levi se lahko večkrat preselijo iz ene skupine v drugo, na kar vplivajo starost, spol in vloga v koloniji.
Samci so do štirikrat večji od samic in dominantni. Le najmočnejši dobijo priložnost za parjenje. Samice istega samca pogosto ostanejo skupaj. Skrbijo druga za drugo ter varujejo mladiče. Živahne skupine tvorijo enoletni mladiči. Z igro se učijo različnih spretnosti, ki jim pomagajo preživeti v divjini. Posebne skupine tvorijo mlade in stare samice. Prve se še ne parijo, druge pa so že prestare. Prav tako tvorijo skupine mladi samci, ki si še niso pridobili samic.
Primož Hieng
Fotografije: ZOO Ljubljana
