Na indeksu zaznave korupcije za leto 2017 kaže, da Slovenija še ni naredila vidnejšega preboja na področju preprečevanja in pregona korupcije, s čimer bi se približala razvitejšim državam.
Ocena ostaja enaka kot lani, a je Slovenija izgubila tri mesta na primerjalni lestvici držav. Več kot očitno je, da je vlada Mira Cerarja pogrnila tudi na tem področju.
Podkupljivost javnega sektorja
Indeks zaznave korupcije razvršča države po zaznavi podkupljivosti javnega sektorja, naslanja pa se na neodvisne vire, med drugim na ustanove s področja upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati indeksa zaznave korupcije so predstavljeni na lestvici od 0 do 100. Višja kot je ocena, manjša je zaznava korupcije v kakšni državi.
Slovenija je pridobila oceno 61 in se uvrstila na 34. mesto med 180 državami na primerjalni lestvici držav, je razvidno iz poročila. Tako je dobila enako oceno kot v letu 2016, a izgubila tri mesta na primerjalni lestvici držav. V prejšnjem poročilu je Slovenija namreč dobila 61 točk in se uvrstila na 31. mesto, raziskava pa je zajemala 168 držav.
Slovenija že od leta 2012 ne dosega vidnejšega napredka
Transparency International (TI) Slovenia opozarja, da pri ključnih sistemskih premikih še vedno ni dovolj zavzetosti, ki bi prinašala večje premike v pozitivno smer. Slovenija že od leta 2012 ne dosega vidnejšega napredka na lestvici indeksa zaznane korupcije. Generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria je poudaril, da smo predolgo čakali na novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Vendar je opozoril, da “na celostno ureditev še vedno čakajo tudi področje lobiranja, preprečevanje pojava vrtljivih vrat ter zaščita prijaviteljev oziroma žvižgačev”.
V Sloveniji nesmotrna in nepregledna poraba javnih sredstev
Na zaznavo korupcije vplivata nesmotrna in nepregledna poraba javnih sredstev, so poudarili. V četrtek bosta minili dve leti od zahteve TI Slovenia po dostopu do pogodb, s katerimi je Slovenija kupila žičnato ograjo, a se postopek pred upravnim 
sodiščem še ni končal, so zapisali. “Izvajanje zakonodaje v praksi je v Sloveniji pogosta težava, s katero se spopadamo tudi pri dostopu do informacij javnega značaja. Ob tako dolgotrajnih postopkih se državljani upravičeno sprašujejo, ali se država vede odgovorno do javnih sredstev in davkoplačevalcev,” je poudaril Doria.
Ob tem lahko dodamo, da se je korupcija pri nas razbohotila in razcvetela v času vladanja levih strank, ki pa to problematiko pometajo pod preprogo.
J.A.S.
Podčrtano
Najvišje na indeksu zaznave korupcije za leto 2017 sta se uvrstili Nova Zelandija z oceno 89 in Danska z oceno 88. Najslabše so se uvrstile nestabilne države, kjer še vedno trajajo konflikti ali je bila nedavno vojna. Sirija je dobila oceno 14, Južni Sudan 12, Somalija pa devet.
