Delo je objavilo seznam podjetij, ki se seli v tujino, pri čemer pa Klub Slovenskih podjetnikov – SBC opozarja, da postaja slovensko poslovno okolje iz dneva v dan bolj neprijazno. To naj bi potrjevali tudi mednarodne analize. “Vedno višji davki, ki so lani zrasli skoraj najbolj med vsemi državami OECD, zapletena birokracija, vladni korupcijski škandali in na splošno negativen odnos države do podjetništva so resna grožnja blaginji državljanov. Slabo delo vlade se kaže v najvišjem padcu BDP v prvem četrtletju letošnjega leta v evrskem območju in v slabšanju napovedi za prihodnost.”
Kdo je prvi v vrsti, ki nosi krivdo za nastalo situacijo?
“Namesto da bi vlada nemudoma ukrepala, predsednik vlade te kazalce raje pospremi z nedostojnimi in posmehljivimi izjavami: »Če lahko nekdo isto delo opravlja s šoferjem, ki je formalno zaposlen na Hrvaškem, v resnici pa z njim upravlja slovenski lastnik, bo to morda kakšen izziv manj za našo šolsko, zdravstveno in socialno mrežo.« Takšne izjave kažejo, da Robert Golob ne razume pomena podjetništva za razvoj države in blaginjo naših ljudi. V času, ko se številna podjetja spopadajo z visokimi stroški dela, obdavčitvijo in administrativnimi bremeni, bi morala vlada iskati načine, kako ohraniti in spodbuditi poslovno dejavnost doma – ne pa spodbujati selitve na tuje.” – so še zapisali.
V SBC si želijo politikov, ki bi, namesto ciničnih izjav, delali za naše skupno dobro in bi se trudili, da bi domača in tuja podjetja zaposlovala ljudi, plačevala davke in ustvarjala dobičke v Sloveniji. Le to namreč zagotavlja dobro javno zdravstvo, šolstvo in socialo. “Če vlada ne bo spremenila svoje miselnosti in odnosa do podjetnikov, bo Slovenija plačala visoko ceno pasivnosti in ideoloških eksperimentov”, so še zapisali.
Zakaj se pravzaprav podjetje odloči, da preseli svoj sedež in svojo proizvodnjo v tujino?
-
Dostop do novih trgov:
Tujina lahko ponuja večji potencial za prodajo, še posebej če je domači trg nasičen ali omejen. -
Iskanje nižjih stroškov:
Nekatera podjetja se odločijo za selitev proizvodnje v države z nižjimi stroški delovne sile, surovin ali energije. -
Diverzifikacija tveganj:
Prisotnost na več trgih zmanjša odvisnost od enega samega trga in s tem poslovna tveganja. -
Pridobivanje novih virov (npr. surovin):
Podjetja v tujini iščejo dostop do surovin ali drugih ključnih virov, ki jih domači trg ne nudi. -
Izboljšanje konkurenčne prednosti:
Pridobitev novih tehnologij, znanja ali sodelovanja s tujimi partnerji omogoča podjetjem večjo konkurenčnost. -
Sledenje strankam:
Če velike stranke širijo svoje poslovanje v tujino, se podjetje lahko odloči, da jim sledi in tako ohrani poslovni odnos. -
Koristi zaradi ugodnejših davčnih režimov:
Nekatera podjetja se odločijo za selitev ali širitev v tujino zaradi ugodnejših davčnih pogojev. -
Pridobivanje finančnih spodbud:
Tuje vlade pogosto ponujajo subvencije ali druge ugodnosti za privabljanje tujih vlagateljev. -
Boljši pogoji za poslovanje:
Manjša birokracija, boljša infrastruktura ali bolj fleksibilna zakonodaja so lahko dejavniki, ki podjetje prepričajo za selitev v tujino. -
Uveljavljanje blagovne znamke:
Prisotnost na tujih trgih lahko prispeva k večji prepoznavnosti in ugledu podjetja na globalni ravni.
Kaj pa o vsem tem pravite vi? Na spletnih omrežjih so se pojavila zgražanja in ogorčenja, pa tudi strah, da bo zaradi neugodne davčne politike in nasploh zaradi neugodnega poslovnega okolja, vse več podjetij zapustilo Slovenijo.
Portal Os.
