Nika Vistoropski (»Travmo sem prenesel na svoje otroke«, Ona, ženski magazin Dela in Slovenskih novic, 31. 12. 2019, str. 15): Sama se velikokrat malo za šalo malo zares ob kakšnem sila nedojemljivem, abotnem celo, dogodku vprašam, kaj se dogaja — sem nora jaz ali se je temu svetu zmešalo. Mi lahko pomagate olajšati bodoče morebitno iskanje odgovora?
“Takšna vprašanja si pogosto postavljajo ljudje, ki so ločeni od sebe, nemočni ob vprašanju »kdo je tu nor?«. Žal odgovora ni mogoče najti tako, da se ga lotimo z intelektom. Treba je narediti vse, kar lahko, da se povežemo s svojim najglobljim jazom. Samo Dantejevo Božansko komedijo si poglejva. Kako se začne?
»Na sredi našega življenja póta sem gozdu črnemu zašel v globine, ker me na stranpot je zavedla zmota. Kako povem naj, kaj sem bolečine prestal v tej hosti, mračni in zakleti, ko strah me je, če se ozrem v spomine.«
(Citira v angleščini, slovenski prevod je izpod peresa Andreja Capudra.). Nato sreča Vergila. Kam morata najprej? Najgloblje v pekel, v travmo. Ni druge. Kajti šele takrat, ko si dovolimo tja, se začenja potovanje, ki nam nekega dne ne bo več ponujalo vprašanj, ki si jih včasih tudi vi postavljate. Preprosto — vedeli boste.”
Dr. Gabor Maté, kanadski zdravnik, strokovnjak za odvisnost in pisatelj
