Skodelica kave pisatelja Ivana Cankarja je spodbudila njegove zdajšnje rojake, da so na Vrhniki pripravili festival kave. Minulo soboto so v omamno dišeči šopek povezali vse tiste, ki so povezani s to priljubljeno pijačo.
Kava je ena od treh pijač – poleg vode in čaja –, ki se jih na svetu popije največ in ki se pijejo najpogosteje. Kavoljubi imajo celo svoj mednarodni dan kave, ki so ga začeli praznovati 1. oktobra 2015. Kavovec, rastlina, ki rodi rdeče, češnjam podobne plodove, potrebuje za vzgojo posebne rastne pogoje, zato ga v Evropi ne moremo gojiti. Lahko jo gojimo kot okrasno lončnico v stanovanju, vendar ne na soncu in v primernih toplotnih pogojih. A kave iz domače pridelave ne boste pili.
David Lovrec je ponudil želodovo kavo.

»Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca,« preberemo v literaturi. »Je tradicionalno poživilo, katerega pitje je za pivce obred. Redni pivci stežka začnejo dan brez skodelice potrebnega napitka – črne kave, kave z mlekom ali kave s smetano, lahko pa tudi kakšne druge različice napitka, za katerega verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju.«

Že dolgo so mimo časi, ko smo poznali kavo z zamorčkom in začeli prisegati na tisto iz Portoroža. V zadnjih letih se pri nas vse več podjetij ukvarja s kavo. »Kolektiv 22 smo slovenska družinska pražarna iz osrčja Julijskih Alp,« smo izvedeli na njihovi stojnici.

Kolektivu 22 je stara mama v zibelko položila ljubezen do kavnih zrn.

»Sestrsko-bratski navezi iz okolice Bleda je stara mama v zibelko položila ljubezen do kavnih zrn. Naša pražarna je v bližini vznožja Stola, številka 22 pa ponazarja letnico rojstva naše stare mame Tončke, stebra naše družine. V letu 2017 smo se začeli ukvarjati s praženjem kave z enim samim ciljem, nuditi vrhunsko kavo z lokalno tradicijo. V naši pražarni nudimo različne okuse kave, ki se skozi leto spreminjajo glede na poreklo kavnih zrn. Pred izbiro novih okusov si vedno vzamemo dovolj časa, da kave preizkusimo.«

Ob letošnji niti festivala, kjer sta prepletali kava in hrana, so se predstavili zanimivi ponudniki dobre kave, kavnih napitkov, kavnih sladic in prigrizkov. Na okrogli mizi so publicist Noah Charney, slavni chef Janez Bratovž in Matthew Charlesworth iz vrhniške pivovarne Human Fish razpravljali o kavi in kulinariki, predvsem pa, kako uživati v kavnih okusih v hrani in pivu. Obiskovalci niso samo poslušali, temveč tudi okušali, kar je pripravil kuharski mojster Bratovž.

Obiskovalci festivala so okušali, kar je pripravil Janez Bratovž.

Vsak obed se začne s pijačo, ki pospeši tek. V Žganjekuhi Kržič z Vrhnike so pred kratkim pripravili povsem inovativno žgano pijačo, brodko, ki jo pripravljajo iz kruha, povsem nov je tudi njihov džin, ki ga je, prav tako kot brodko, razvil Martin Kržič.

Martin Kržič je izumitelj brodke.

Džin je posebno priljubljen postal ob lanskih decembrskih praznikih. »Tudi v Žganjekuhi Kržič smo šli v korak s časom, saj smo za kupce pripravili džin s Klanca, seveda, ker delujemo na Vrhniki, in z obveznimi Cankarjevimi brki na etiketi. Poleg brinja prevladujeta okusa pomaranče in cimeta,« je povedal Martin. Svetuje, da džin mešamo s tonikom Thomas Henry, ki ga pripravljajo s kavo. Za povsem samosvoj koktajl pa svetuje, da v kozarec nalijemo tretjino brodke, prav tako tretjino kuhane in odcejene kave in tretjino sladke smetane.

Anže Pavlovič in slaščice s kavo.

Slaščice vedno pridejo na koncu kosila ali večerje. Svojevrstna mojstra za sladkarije sta Nika Kolman in Anže Pavlovič, ki predstavljata Slaščice Gaja. »Nika je nosilka dejavnosti in tudi glavna ustvarjalka, jaz pa sem po poklicu kuhar, tako da se spretno dopolnjujeva,« je povedal Anže. »Na festivalu kave redno sodelujeva, tokrat pa sva z Niko obiskovalcem, tudi v skladu v rdečo nitjo festivala, kavo in hrano, predstavila tiramisu, kavno panna cotto z višnjami in kavno tortico s kavno kremo iz mascarponeja.«

Ob dobri hrani se prileže tudi dobro pivo. Slovenija je postala dežela malih pivovarn, kjer že šest let vztraja Pivovarna Pelicon iz Ajdovščine. Na vrhniškem festivalu kave so predstavili pivo Coffee Stout, torej z dodatkom kave, ki je temne barve, nefiltrirano, srednje grenko in seveda z dodatkom slovenskega hmelja.

Anita Pelicon (desno) je predstavila pivo s kavo.

»Pivo vsebuje kavo pražarne Escobar z Vrhnike. Vsebnost kofeina je manjša kot v skodelici kave. Na festivalu kave smo predstavili še en naš povsem nov izdelek, to je Hoppy Tonic, ki smo ga razvili pred kratkim,« je povedala Anita Pelicon.

In kaj so modrovali slovenski kuhar, ameriški publicist in avstralski pivovar? Da sta tako kava in pivo še kako primerni sestavini v kulinariki, prva veliko bolj v slaščicah kot pa na primer pri mesu, in ravno obratno velja tudi za pivo. Meso bo hvaležno, če ga bomo polili s pivom, na primer na žaru, slaščice pa nekoliko manj.

Aleš Ogrin je mešal koktajle s kavo.

Čeprav se Vrhnika po številu prebivalcev ne more postaviti ob bok velikim kavnim prestolnicam, pa se organizatorji trudijo, da z vsebino in ponudbo sledijo svetovnim kavnim trendom.

Avtor besedila in fotografij:
Primož Hieng


Podčrto

In kako so odkrili kavo?

Po legendi naj bi bilo odkritje poživilnih učinkih kave slučajno. Neki pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč.