Droni tudi v Sloveniji
Brezpilotni letalniki (droni) so čez noč postali vsestransko uporabni in z bliskovito hitrostjo postali ena od najbolj priljubljenih tehnoloških igračk.
V zraku zato postaja vse večja gneča. Za svojega so ga vzeli avanturisti in športniki, podjetja, kot je npr. Amazon in DHL, ki jih uporablja za dostavo, uporabni so tudi v kmetijstvu, pri nadzoru prometa, živali …
Število dronov v Sloveniji se skokovito veča
Tudi v Sloveniji narašča število prodanih dronov, ki jih ljubitelji uporabljajo za najrazličnejše namene.
Področje upravljanja brezpilotnih zrakoplovov oziroma dronov pa je v Sloveniji trenutno paradoksalno, saj veljavna zakonodaja za to trenutno ne predpisuje natančnejših zahtev, po drugi strani pa za kršenje zračnega prostora in pravil letenja ter opravljanje dejavnosti brez dovoljenja določa stroge kazni.
Pri Javni agenciji za civilno letalstvo so zato izdali direktivo o uporabi dronov, v kateri je jasno zapisano, kaj je upravljavcem dronov dovoljeno in kaj ne, ki bo veljala do sprejema predloga uredbe o propelerskih letalnikih. Direktiva velja za vse drone, katerih operativna masa ne presega 150 kilogramov, ne velja pa za brezpilotna plovila, katerih masa ne presega 250 gramov in ki ne dosegajo 79 joulov kinetične energije (to pomeni, da vas dron ne more bistveno poškodovati, če se zaleti v vas ali vam pade na glavo).
Kaj je upravljavcem dronov v Sloveniji dovoljeno ?
– Letenje za šport in rekreacijo se lahko izvaja na področjih razreda I (tam, kjer razen upravljavca in osebja, ki morebiti pomaga pri letenju, ni drugih ljudi) in razreda II (tam, kjer so pomožni objekti, ki niso namenjeni bivanju ljudi in kjer razen upravljavca in osebja, ki mu pomaga, ni drugih ljudi). Izključeni so npr. parki, sprehajalne, kolesarske poti, itd.
– Letenje z brezpilotnim zrakoplovom se lahko izvaja samo podnevi.
– Pred poletom se je treba prepričati o pravilnem delovanju drona.
– Pred načrtovanim poletom je treba pridobiti vse ustrezne informacije za varno izvedbo poleta (meteorološki in morebitni drugi dejavniki, ki bi lahko vplivali na varnost).
– Morebitna dodatna oprema ali tovor morata biti na dron pritrjena tako, da med poletom ne moreta odpasti.
– Upravljavec mora zagotoviti, da se bo dron med vzletom in pristankom varno izognil vsem morebitnim oviram v zraku in na tleh.
– Med poletom mora biti razdalja drona od ljudi, živali, zgradb, vozil vseh vrst in daljnovodov vsaj 30 metrov. Če je v bližini skupina ljudi (vsaj 12 oseb), mora biti dron od njih oddaljen vsaj 150 metrov.
– Brezpilotni zrakoplov mora ves čas poleta ostati v vidnem polju upravljavca, od njega pa se lahko oddalji največ 500 metrov.
– Polet brezpilotnega zrakoplova se mora odvijati znotraj nadzorovanega zračnega prostora (izjeme so mogoče v dogovoru s Kontrolo zračnega prometa Slovenije) in do višine največ 150 metrov nad okoliškim terenom.
– Zrakoplovi splošnega letalstva (letala, helikopterji) imajo vedno prednost pred brezpilotnimi zrakoplovi. V primeru konflikta mora upravljavec drona takoj začeti izvajati manevre za umik.
– Če se uporablja sistem za opazovanje okolice s kamero na brezpilotnem letalniku (sistem FPV), mora v družbi upravljavca drona to početi druga oseba oziroma opazovalec. Upravljavec mora ves čas vzdrževati neprekinjen očesni stik z dronom.
– Ena oseba lahko hkrati upravlja samo en brezpilotni zrakoplov.
Česa z dronom ne smemo početi in kakšne so kazni?
– Prepovedano je letenje na področjih razreda III, kamor spadajo stanovanjski, poslovni in rekreativni objekti ter objekti nizke gradnje, kot so avtoceste, in na področjih razreda IV (središča mest in večja ter manjša naselja). Izjeme od zgornjih pravil letenja lahko z ustreznim dovoljenjem odredi Javna agencija za civilno letalstvo.
Kazenske določbe Zakona o letalstvu predpisujejo:
– Kršenje zračnega prostora z letenjem zrakoplova brez pilota brez dovoljenja pristojnega organa (od 300 do 600 evrov za fizično osebo in od 4.000 do 33.000 evrov za pravno osebo).
– Kršitev pravil letenja (od 400 do 600 evrov za vodjo zrakoplova).
Opravljanje dejavnosti brez dovoljenja (od 250 do 600 evrov za fizično osebo in od 2.500 do 25.000 evrov za pravno osebo).
– Letenje z zrakoplovom, ki nima oznake državne pripadnosti S5 in ustrezne registrske oznake (od 250 do 580 evrov za posameznike in od 2.500 do 25.000 evrov za pravne osebe).
– Povzročanje nevarnosti za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti (denarna kazen, v hujših primerih tudi zapor).
Kdo krije škodo, ki jo povzroči nesreča brezpilotnega letalnika?
Kljub novi direktivi o varnosti uporabe brezpilotnih zrakoplovov oziroma dronov zanje, kar zadeva zavarovanje odgovornosti, še vedno veljajo enaka pravila kot za modelarska letala.
V praksi to pomeni, da je za vsako napravo, ki ob vzletu tehta najmanj 20 kilogramov, obvezna sklenitev zavarovanja odgovornosti.
Kasko zavarovanje dronov je namenjeno samo poslovnim uporabnikom, ki brezpilotni letalnik pri opravljanju osnovne dejavnosti (z ustreznim dovoljenjem) navajajo kot osnovno sredstvo. Kasko krije poškodbo, uničenje ali izgubo drona, ne pa tudi škode, ki jo dron povzroči na lastnini nekoga tretjega oziroma odškodnine za morebitne poškodbe. To ureja zavarovanje odgovornosti, ki ga lahko sklene vsak lastnik drona.
Celotna uredba o uporabi dronov je na voljo tudi na tem spletnem naslovu:
http://www.dronbonton.si/assets/Uploads/Uredba-o-sistemih-brezpilotnih-zrakoplovov-Uradni-list-RS-st.-52-2016-.pdf
J.A.
