Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, grlo in pljuča.
Pri gripi zamašen nos ali obilen izcedek iz nosu nista običajna, pogostejši simptomi pa so zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih in izrazita utrujenost oz. izčrpanost, ki lahko traja tudi do tri tedne. Pojavijo se lahko tudi mrazenje, suh kašelj in glavobol.
Bruhanje in driska se pri odraslih redko pojavita. Trebušna gripa nima nič skupnega z običajno gripo, saj jo povzroča drug virus.
Sezonska gripa
Za sezonsko gripo je značilen nenaden pojav bolezenskih znakov. Inkubacijska doba (od okužbe do pojava kliničnih znakov) navadno traja od enega do štirih dni, v povprečju pa dva dni.
Sezonska gripa, ki se v izbruhih pojavlja skoraj vsako jesen in zimo, je znana že več stoletij.
Beseda influenca, strokovni izraz za gripo, naj bi izhajala iz srednjeveške latinske besede »influentia«, ki se je uporabljala predvsem v astrologiji in je pomenila »vpliv«. Prepričani so bili, da bolezen izvira iz »zlobnega vpliva« zvezd.
Šele v poznih 20. letih prejšnjega stoletja je bilo bolj znano, kaj povzroča sezonsko gripo. Humani virus gripe je bil odkrit leta 1933.
Virus tipa A
Pri značilni, nezapleteni obliki gripe tipa A se nenadno pojavijo sistemski znaki, kot so glavobol, visoka vročina, tresavica, suh kašelj, bolečine v mišicah in kosteh, slabost in izguba apetita. Pri hujših oblikah je značilna še huda izčrpanost. Dihalni znaki, kot so izcedek, zamašen nos in boleče grlo, se sicer lahko pojavijo, vendar so v prvih treh dneh prekriti s sistemskimi znaki.
Kašelj se običajno iz suhega spremeni v produktivnega z manjšimi količinami sluzi, ki ji je včasih primešan gnoj. Ko telesna temperatura pade in se dihalni znaki omilijo, lahko kašelj in slabost trajata še teden ali dva.
Najnevarnejši je virus tipa A, ki je bil “odgovoren” tudi za ptičjo in prašičjo gripo.
Virus tipa B in virus tipa C
Virus gripe tipa B lahko povzroči podobne klinične znake. Bolezen, ki jo povzroči virus gripe tipa C, pa se pojavlja le občasno. Tip C je stabilen virus in ne povzroča epidemij, temveč blage okužbe dihal, ki jih po navadi prebolimo že v otroštvu. Redko jo spremlja zvišana telesna temperatura, še redkeje pa pride do hujših bolezni spodnjih dihal.
Zdravljenje z zdravili
Gripe običajno ne zdravimo z zdravili. Antibiotiki ne pomagajo, ker bolezen nima bakterijskega vzroka. Zaviralci nevraminidaze, ki jih zdravnik sicer lahko predpiše ob gripi, preprečijo širjenje virusov in lahko skrajšajo trajanje bolezni ali pa ga omilijo, vendar bolezni ne pozdravijo.
Kako si lahko pomagamo sami
Najpomembnejše je, da poskrbimo za kakovosten počitek in da dovolj pijemo, zlasti takrat, ko imamo močno zvišano telesno temperaturo ali se potimo. Priporočljivo je pitje zeliščnega čaja, na primer iz mete, kamilice in lipe. Manj priporočljivo je pitje črnega čaja in kave, povsem neprimerno pa je pitje alkoholnih pijač. Priporočljiva je domača juha, ob visoki vročini si lahko pomagamo tudi z obkladki.
Precepljenost proti gripi se zmanjšuje
V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji. Prejšnjo sezono je bilo pri nas cepljenih rekordno malo ljudi – manj kot 70.000 oseb, kar je precej manj kot pred približno desetimi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev.
Zaskrbljujoč je trend precepljenosti, saj se število cepljenih vsako leto zniža. Prav tako se zadnja leta znižuje delež cepljenih v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, to je med starejšimi od 65 let, ki je lani znašal le še dobrih 10 odstotkov, kar je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt.
Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev.
Kje se izvaja cepljenje?
Cepljenje se izvaja pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po celi Sloveniji.
Cena cepljenja proti gripi za odrasle znaša 14 EUR, za otroke do treh let 12 EUR, za kronične bolnike in starejše od 65 let pa cepljenje stane 7 EUR.
N. Z.
