Pot do prvega doma bi lahko za številne mlade in mlade družine postala precej lažja. Predlog zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema prinaša državno poroštvo za stanovanjske kredite in subvencioniranje obrestnih mer. Pomembna novost je tudi, da pomoč ne bi bila namenjena le nakupu novih stanovanj in gradnji hiš, temveč tudi obnovi in prenovi obstoječih nepremičnin.
Država bi mladim pomagala premagati največjo oviro: pomanjkanje prihrankov
Visoke cene stanovanj in hiš so za številne mlade ena največjih ovir na poti do samostojnega življenja. Čeprav imajo redne prihodke in bi lahko odplačevali stanovanjski kredit, pogosto nimajo dovolj privarčevanega denarja za začetno lastno udeležbo. Prav to želi spremeniti predlog Zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema, ki ga je Ministrstvo za finance 12. novembra 2026 poslalo v javno obravnavo. Predlog predvideva dva pomembna ukrepa:
- 20-odstotno državno poroštvo za stanovanjski kredit. Država bi jamčila za 20 odstotkov glavnice kredita, s čimer bi mladim olajšala dostop do posojila tudi brez zadostnih začetnih prihrankov.
- Subvencioniranje obrestne mere. Država bi pomagala pokrivati del obresti nad enoodstotno obrestno mero, vendar največ v višini 2,5 odstotne točke. Tako bi se zmanjšali stroški financiranja in mesečna kreditna obveznost.
Predlagana ureditev bi lahko koristila predvsem tistim mladim, ki imajo redne prihodke, vendar jim trenutni pogoji kreditiranja otežujejo nakup prve nepremičnine.
Ne le novogradnje, tudi obnova starih hiš in obstoječih stanovanj
Ena pomembnejših novosti predloga je širši pristop k reševanju stanovanjskega vprašanja. Mladim ne bi bilo treba nujno kupiti novega stanovanja ali zgraditi povsem nove hiše. Predvideno financiranje bi omogočalo tudi rekonstrukcijo in prenovo obstoječih stanovanjskih nepremičnin.
To je lahko posebej zanimivo za mlade družine, ki že imajo dostop do starejše družinske hiše, neizkoriščenega stanovanjskega prostora ali nepremičnine, ki za bivanje potrebuje temeljito prenovo.
Prvi dom torej ne bi bil nujno novogradnja. Lahko bi nastal tudi s prenovo stare hiše, ureditvijo mansarde ali preureditvijo obstoječih prostorov, če bi projekt izpolnjeval zakonske pogoje.
Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin je ob predstavitvi zakona poudaril, da želijo s predlaganimi ukrepi razširiti obstoječo stanovanjsko politiko. »S tem zakonom ne bomo nadomeščali drugih ukrepov, ampak širimo stanovanjsko politiko,« je dejal Lovšin.
Poudaril je tudi pomen prenavljanja obstoječih nepremičnin, saj takšen pristop omogoča učinkovitejšo izrabo že pozidanih površin in razvoj naselij brez nujnega širjenja na nova zemljišča.
Kdo bi bil upravičen do pomoči?
Predlog zakona je namenjen predvsem mladim do dopolnjenega 35. leta starosti, mladim družinam in bodočim staršem pa do 40. leta. Pomembno je, da pomoč ne bi bila omejena le na posameznike z zaposlitvijo za nedoločen čas. Predlog vključuje tudi samozaposlene, osebe z drugimi oblikami zaposlitve in posameznike z rednimi ter dokazljivimi prihodki.
Banke bi sicer še vedno preverjale kreditno sposobnost prosilcev. Državno poroštvo tako ne bi pomenilo samodejne odobritve posojila, temveč pomoč pri premagovanju finančnih ovir.
Nižji obroki bi lahko pomenili pomembno razbremenitev
Poleg pomanjkanja lastnih sredstev je za številne mlade velika težava tudi višina mesečnega obroka stanovanjskega kredita. S subvencioniranjem obrestne mere bi država pomagala znižati stroške odplačevanja posojila skozi celotno obdobje njegovega trajanja.
To bi lahko mladim družinam omogočilo več razpoložljivega dohodka za druge življenjske potrebe, od vzgoje otrok do vsakodnevnih stroškov gospodinjstva. Končni prihranek bi bil odvisen od višine kredita, pogodbene obrestne mere, trajanja odplačevanja in pogojev, določenih v zakonu.
Peter Lovšin: Mladim želimo omogočiti pot do prvega doma
Lovšin je poudaril, da predlog predstavlja dodatno možnost za mlade, ki se prvič podajajo na nepremičninski trg. Ob tem je izpostavil tudi potrebo po večji izrabi obstoječih nepremičnin, obnovi stanovanj in prenovi mestnih območij.
Takšen pristop lahko poleg pomoči mladim prispeva tudi k oživljanju starejših stanovanjskih objektov in boljši izrabi obstoječega stavbnega fonda.
Kdaj bi lahko mladi koristili ugodnosti?
Zakon za zdaj še ni sprejet. Predlog je v javni obravnavi, zainteresirana javnost pa lahko pripombe odda do 27. novembra 2026. Šele po zaključku zakonodajnega postopka bodo znani dokončni pogoji in čas začetka izvajanja ukrepov.
Če bo predlog sprejet, bi lahko številnim mladim in mladim družinam olajšal pomembno življenjsko odločitev: nakup, gradnjo ali prenovo prvega lastnega doma.
Za mlade, ki danes kljub redni zaposlitvi težko pridejo do primernega stanovanja, bi lahko kombinacija državnega poroštva in nižjih obrestnih stroškov pomenila pomembno dodatno možnost za samostojno življenje.
P.O.



























