Slovenijo pred decembrskim referendumom pretresa novo politično nesoglasje. Razvojni zakon predvideva nižji DDV na osnovna živila in energente, kar bi lahko zmanjšalo stroške slovenskih gospodinjstev. A sindikati, ki so referendum zahtevali, zakonu odločno nasprotujejo. Premier Janez Janša jim zato očita protislovje: kako lahko nasprotujejo zakonu z ukrepi za cenejšo hrano, hkrati pa trdijo, da se borijo za boljši življenjski standard delavcev?
Nižji DDV na hrano: zakaj sindikati nasprotujejo?
Razvojni zakon med drugim prinaša ukrep, ki bi ga lahko občutila skoraj vsa slovenska gospodinjstva. Predvideva namreč znižanje davka na dodano vrednost za izbrana osnovna živila z zdajšnjih 9,5 na pet odstotkov.
Med živili, za katera bi veljala nižja davčna stopnja, so kruh, moka, testenine, mleko, jajca, meso, sadje in zelenjava. Če bi trgovci znižanje DDV v celoti prenesli v maloprodajne cene, bi se cena teh izdelkov znižala za približno 4,1 odstotka.
Pri nakupu za 100 evrov bi tako potrošnik za enako košarico upravičenih živil plačal približno 95,89 evra. Za družine, ki imajo vsak mesec visoke stroške prehrane, bi se lahko prihranki skozi leto sešteli v opazen znesek.
Cenejša tudi elektrika in ogrevanje?
Zakon poleg hrane predvideva še možnost začasnega znižanja DDV za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Vlada bi lahko ob izpolnjenih pogojih stopnjo DDV za največ devet mesecev znižala z 22 na 9,5 odstotka.
Pri energentih torej ne gre za samodejno in trajno znižanje davka, temveč za ukrep, o katerem bi morala odločiti vlada. Kljub temu zagovorniki razvojnega zakona poudarjajo, da bi bilo to lahko pomembno orodje za zmanjševanje stroškov gospodinjstev, zlasti v času draginje.
Janša: Sindikati bodo svojim članom težko pojasnili nasprotovanje
Predsednik vlade Janez Janša je bil ob predstavitvi stališč sindikatov posebej oster. Opozoril je, da je nižji DDV na osnovna živila in energente že vključen v razvojni zakon, o katerem bodo Slovenci odločali 6. decembra.
Po njegovem mnenju je zato nenavadno, da sindikati nasprotujejo celotnemu zakonu, čeprav vsebuje tudi ukrepe, s katerimi bi ljudje potencialno manj plačevali za osnovne življenjske potrebščine.
Premier je potezo sindikatov označil za izgovor in jim očital, da bodo težko upravičili nasprotovanje pred svojimi člani. V ospredju njegove kritike je preprosto vprašanje: zakaj nasprotovati znižanju davka na hrano, če je cilj razbremenitev gospodinjstev? Toda sindikati odgovarjajo, da je razlika med nižjim davkom in dejansko nižjo ceno na trgovski polici.
Sindikati predstavili svoj zakon: zahtevajo nadzor nad cenami
Konfederacija sindikatov javnega sektorja je 4. novembra v Državni zbor vložila pobudo za spremembo zakona o DDV. Tudi sami predlagajo znižanje davka na osnovna živila in energente, vendar želijo vključiti dodatne varovalke.
Pri tem nastaja bistvena razlika med obema predlogoma: zagovorniki razvojnega zakona poudarjajo nižjo obdavčitev, sindikati pa zahtevajo tudi dodatna zagotovila, da bo prihranek dosegel kupce.
Zakaj torej nasprotujejo celotnemu razvojnemu zakonu? Ali gre v resnici le za politično nagajanje?
Sindikati poudarjajo, da referendum ni zgolj odločanje o cenah hrane. Razvojni zakon namreč spreminja tudi pravila na področju socialnih prispevkov, pokojnin, zdravstva, obdavčitve podjetnikov in delovnih razmerij.
Posebej kritični so do socialne kapice za višje plače in drugih razbremenitev, ki bi po njihovem mnenju zmanjšale sredstva za financiranje javnih storitev in socialne varnosti. Opozarjajo, da bi lahko kratkoročne koristi posameznih davčnih ukrepov spremljale dolgoročne posledice za zdravstvo, pokojninsko blagajno in druge javne sisteme.
Zagovorniki zakona nasprotno pričakujejo, da bi razbremenitve spodbudile gospodarsko dejavnost, izboljšale konkurenčnost in ljudem pustile več razpoložljivega dohodka.
Bodo ljudje zaradi političnega spora ostali brez pocenitev?
Referendumska kampanja tako odpira vse bolj zanimivo vprašanje. Na eni strani je zakon, ki že vsebuje določbe o nižjem DDV na osnovna živila. Na drugi strani so sindikati, ki temu zakonu nasprotujejo, obenem pa predlagajo svoj model znižanja DDV z dodatnim nadzorom cen. V primeru zavrnitve razvojnega zakona predvideno znižanje DDV iz tega zakona ne bi začelo veljati. Za podobne ukrepe bi bila potrebna drugačna zakonodajna rešitev.
Potrošnike pa najverjetneje zanima predvsem nekaj drugega: ali bodo po vseh političnih razpravah dejansko plačevali manj za hrano, elektriko in ogrevanje?
Slovenci bodo o uveljavitvi razvojnega zakona odločali 6. decembra 2026. Pred referendumom se zato obeta še ostra razprava, v kateri bodo morale vse strani pojasniti ne le, zakaj podpirajo oziroma zavračajo zakon, temveč tudi, kako bi njihove rešitve vplivale na dejanske življenjske stroške ljudi.
Kajti končni račun na blagajni je za potrošnika pomembnejši od političnega spora o tem, kdo si lahko pripiše zasluge za nižje davke.
P.O.
