Predsednik vlade Janez Janša je pred decembrskim referendumom o razvojnem zakonu znova odprl razpravo o tem, komu v Sloveniji ostane največ denarja. Z ostrim sporočilom na družbenih omrežjih je izpostavil sindikalista Branimirja Štruklja, ki nasprotuje zakonu, medtem ko naj bi po novinarskih izračunih sam prejemal okoli 115.000 evrov bruto letno. Vlada trdi, da bo zakon močno razbremenil ljudi in gospodarstvo ter vsem prinesel več, sindikati pa opozarjajo na posledice za javne finance, čeprav projekcije kažejo, da se bo izpad povrnil s povečano gospodarsko rastjo. Kaj bodo volivci 6. decembra dejansko odločali?
Glasujmo ZA #RazvojniZakon.
Da bodo lahko bogati tudi drugi in ne samo Branimir. Delimo. @SVIZSlovenije
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 2, 2026
»Da bodo lahko bogati tudi drugi, ne samo Branimir«
Razprava o razvojnem zakonu se vse bolj spreminja v spopad med zagovorniki nižjih davčnih obremenitev in sindikati, ki svarijo pred posledicami takšnih ukrepov.
Predsednik vlade Janez Janša je v objavi na družbenem omrežju X, ki poziva k podpori razvojnemu zakonu, izpostavil prav Branimirja Štruklja. Njegovo sporočilo je bilo kratko in provokativno: da bi lahko postali bogati tudi drugi, ne samo Branimir.
Janša je podobno stališče izrazil že 19. oktobra v državnem zboru, ko je zavrnil očitke, da je razvojni zakon namenjen zgolj premožnejšim. Poudaril je, da želi ustvariti pogoje, v katerih bi lahko večjo blaginjo dosegle tudi prihodnje generacije, saj naj bi vsem v žepu ostalo več. Toda zakaj se je v središču razprave znašel prav Štrukelj?
Sindikalni voditelj z več kot 32.000 evri prejemkov iz dveh dodatnih funkcij – a ravno on je proti razvojnemu zakonu, ki naj bi depriviligiranim prinesel več
Branimir Štrukelj je dolgoletni glavni tajnik sindikata SVIZ, državni svetnik in predsednik nadzornega sveta Modre zavarovalnice. Njegovi prejemki so se znašli pod drobnogledom oddaje Safari Special in portala Zanima.me.
Po podatkih, ki jih je portal pridobil od Državnega sveta, je Štrukelj leta 2025 kot državni svetnik prejel 17.780,19 evra bruto. Uradno letno poročilo Modre zavarovalnice za isto leto navaja še 14.825 evrov prejemkov, vključno z boniteto. Skupaj to pomeni 32.605,19 evra, poleg plače za njegovo sindikalno delo.
Portal Zanima.me je njegove skupne letne bruto prejemke ocenil na približno 115.000 evrov, pri čemer je upošteval še ocenjeno plačo na SVIZ. Gre za novinarski izračun, ne za uradno potrjen seštevek vseh dejanskih izplačil.
Po objavi je Štrukljev odvetnik zahteval umik prispevka ter opozoril na možnost tožbe. Portal je sporočil, da objave ne bo umaknil.
Zakaj vlada zagovarja razvojni zakon?
Vladni argument je predvsem ekonomski: nižja obdavčitev dela in podjetništva naj bi ustvarila boljše pogoje za gospodarsko rast, nova delovna mesta in višje razpoložljive dohodke.
Razvojni zakon, o katerem bomo odločali 6. 12., med drugim predvideva:
- Znižanje DDV za določena osnovna živila z 9,5 na 5 odstotkov.
- Možnost začasnega znižanja DDV za izbrane energente.
- Ugodnejšo davčno obravnavo nekaterih samostojnih podjetnikov.
- Uvedbo razvojne kapice, ki bi osnovo za obračun socialnih prispevkov omejila na 7.500 evrov bruto mesečno.
- Spremembe pri pokojninah, zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in obdavčitvi dolgoročnega oddajanja stanovanj.
Vlada poudarja, da bi ukrepi skupaj izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva in spodbudili investicije. Za gospodinjstva je posebej zanimivo predvideno znižanje DDV za osnovna živila. Če bi trgovci nižjo davčno stopnjo v celoti prenesli na kupce, bi se takšna živila lahko pocenila za približno 4,1 odstotka. Vendar sam zakon ne zagotavlja, da bi se končne cene znižale za celotno razliko.
Bo razvojni zakon prinesel več za vse?
Prav to je osrednje vprašanje spora. Sindikati, med njimi tudi SVIZ, opozarjajo, da bi razvojna kapica najbolj neposredno koristila zaposlenim z najvišjimi plačami. Vlada odgovarja, da so ukrepi širši in vključujejo tudi razbremenitve, ki bi jih občutili ljudje z nižjimi prihodki, predvsem pri nakupu osnovnih živil.
Znižanje DDV za hrano, ugodnejši energenti, nižje najemnine…vse to lahko koristi širokemu krogu potrošnikov, medtem ko razvojna kapica neposredno znižuje prispevno obremenitev šele nad določeno dohodkovno mejo.
Koliko bi zakon stal državo?
Ministrstvo za finance je 2. novembra predstavilo izračun. Ob upoštevanju pričakovanih gospodarskih odzivov je letni učinek ocenilo na 647 milijonov evrov. Razlika je velika, zato se razprava ne more končati zgolj pri vprašanju, koliko denarja bodo ljudje prihranili. Pomembno je tudi, kako bo država financirala pokojnine, zdravstvo, šolstvo in druge javne storitve.
Finančni minister Andrej Šircelj zagotavlja, da pokojnine in zdravstvene storitve zaradi zakona ne bodo omejene, medtem ko sindikati zahtevajo natančnejša jamstva o prihodnjem financiranju.
6. decembra bo odločitev v rokah volivcev
Slovenke in Slovenci bodo na zakonodajnem referendumu 6. decembra 2026 odločali, ali naj začne veljati Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Vlada zagovarja nižje davčne obremenitve, več možnosti za podjetništvo ter gospodarsko rast. Sindikati opozarjajo na izgubo javnofinančnih prihodkov in različno porazdelitev koristi, a vendar priznavajo tudi koristi.
Toda za volivce ostajajo najpomembnejša tri vprašanja na katera lahko, glede na razvojni zakon, odgovorimo pozitivno: bo zakon koristil vsem in v kakšne obsegu, bo zakon pomagal gospodarstvu in ali nam bo na koncu v denarnici ostalo več?
P.O.
