Od znanstvene fantastike do dnevne sobe: Kako Adidas, Nike in New Balance že tiskajo čevlje – in zakaj lahko 3D-tiskalnik imaš tudi ti

https://i.redd.it/cdb2gkzd1vid1.jpeg
https://i.redd.it/cdb2gkzd1vid1.jpeg

Še pred desetimi leti je zvenelo kot prizor iz filma: sedeš doma, naložiš datoteko in čez nekaj ur imaš na mizi čevelj, narejen po meri tvojega stopala. Danes to ni več znanstvena fantastika. Veliki proizvajalci že komercialno tiskajo čevlje, hkrati pa je 3D-tiskalnik postal tako dostopen, da ga lahko postaviš na mizo v dnevni sobi.

Veliki igralci že tiskajo – in ne le za laboratorij

Adidas je med velikimi znamkami šel najdlje. S tehnologijo Carbon Digital Light Synthesis (DLS) so že leta 2017 začeli tiskati mrežaste midsole (Futurecraft 4D, 4DFWD). Danes grejo še dlje: Climacool in najnovejši Futurecool sta skoraj v celoti 3D-tiskana v enem kosu. Mrežasta struktura omogoča 360-stopinjsko zračnost in občutek druge kože. Adidas s tem dokazuje, da 3D-tiskanje ni več eksperiment, ampak del redne ponudbe.

Nike je dolgo ostajal pri prototipih, nato pa je z Zellerfeldom naredil preboj. Air Max 1000 (in njegove naslednje različice) je skoraj popolnoma 3D-tiskan čevelj, v katerem je ohranjena le klasična Air blazina. Ostalo – zgornji del, struktura, podplat – nastane v enem kosu iz fleksibilnega materiala. Oblike, ki jih s tradicionalnimi kalupi skoraj ni mogoče narediti, so postale realnost. Sledili so Air Max 95000 in projekti Air Works.

New Balance je bil eden prvih: že leta 2016 je izdal Zante Generate z 3D-tiskanim midsolom. Danes uporablja tehnologijo TripleCell z mrežastimi strukturami, ki združujejo blaženje in lahkotnost.

Kaj vse lahko tiskamo – in kaj se najbolj prodaja

3D-tiskanje ni omejeno le na čevlje. Z domačim tiskalnikom lahko izdelaš:

  • organizatorje, držala, nadomestne dele za aparate,
  • vložke za čevlje po meri, etuije, nakit,
  • športne ščitnike, dele za kolesa ali drobe,
  • prototipe in okrasne predmete.

Z industrijskimi tiskalniki pa nastajajo kompleksne mrežaste strukture, ki so trpežne, lahke in funkcionalne.

Med najbolj odmevnimi komercialnimi produkti so:

  • Adidas Climacool / Futurecool – enodelni, zelo zračni slip-oni,
  • Nike Air Max 1000 – skoraj popolnoma tiskan model z ikonično Air blazino,
  • Adidas 4DFWD – mrežasti midsoli, ki so postali sinonim za tehnologijo,
  • New Balance TripleCell – mrežaste sole z naprednim blaženjem

Ključna sprememba ni le v tem, kaj tiskajo veliki. Spremenilo se je to, kdo lahko tiska. Cene vstopnih 3D-tiskalnikov so padle na nekaj sto evrov. Modeli Bambu Lab, Creality ali Prusa so postali dovolj enostavni, da jih uporablja tudi popoln začetnik. Materiali, kot je TPU, so dovolj elastični za uporabne dele obutve.

To pomeni, da lahko danes:

  • preneseš odprtokodni model,
  • prilagodiš dimenzije po svojem stopalu,
  • natisneš ga doma ali pri lokalnem ponudniku,
  • in ga nosiš že v nekaj dneh.

Seveda domači tiskalniki še niso na ravni industrijskih sistemov Adidasa ali Nikea. A razlika se zmanjšuje. Kar so nekoč počeli le razvojni oddelki v laboratorijih, lahko danes vsaj v osnovni obliki preizkusi tudi posameznik.

Kaj to pomeni za prihodnost?

3D-tiskanje spreminja logiko industrije: manj odpadkov, hitrejši razvoj, možnost personalizacije in lokalne proizvodnje. Veliki proizvajalci še vedno delajo milijone parov na klasičen način, a hkrati že prodajajo modele, ki so nastali v tiskalniku. Vzporedno se razvija kultura »naredi si sam« in majhnih, po-naročilnih serij.

Še pred nekaj leti je bilo to znanstvena fantastika. Danes ima 3D-tiskalnik lahko skoraj vsak doma – in veliki proizvajalci že dokazujejo, da s to tehnologijo nastajajo čevlji, ki so lažji, bolj zračni in bolj prilagojeni človeku. Vprašanje ni več, ali se bo 3D-tiskanje uveljavilo. Vprašanje je le, kako hitro bo postalo povsem običajno. 

Portal OS