Slovenski izobraževalni sistem čakajo korenite spremembe. Predsednik vlade Janez Janša napoveduje prehod v novo obdobje, v katerem šolanje ne bo več omejeno na otroštvo in mladost, temveč bo učenje postalo stalnica skozi vse življenje. Spremembe naj bi zajele osnovne in srednje šole ter univerze. Toda kaj to pomeni za učence, dijake, študente in njihove starše?
Šolski sistem, kot ga poznamo danes, postaja preteklost?
Janez Janša je septembra na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti (MOS) v Celju spregovoril o prihodnosti slovenskega izobraževanja. Opozoril je, da se potrebe gospodarstva in sodobne družbe spreminjajo tako hitro, da jim tradicionalni način šolanja vse težje sledi.
Po njegovem prepričanju izobraževalni sistemi v prihodnjih desetletjih ne bodo mogli več delovati po enakih načelih kot danes. »Čez 15 let na zahodu ne bodo več obstajali šolski sistemi, kot jih poznamo danes, ker bodo nezadostni,« je napovedal Janša. To ne pomeni, da bodo šole izginile, temveč da se bo morala njihova vloga bistveno spremeniti.
Diploma ne bo več pomenila konca izobraževanja
Osrednji del Janševe vizije je prehod na sistem vseživljenjskega učenja. Danes večina ljudi zaključi formalno izobraževanje v mladosti, nato pa pridobljeno znanje uporablja v poklicnem življenju. Toda tehnološki razvoj, umetna inteligenca, avtomatizacija in nastajanje novih poklicev vse hitreje spreminjajo znanja, ki jih potrebujemo pri delu.
Janša zato opozarja, da znanje, pridobljeno v času šolanja, v prihodnosti ne bo več zadoščalo za celotno poklicno kariero. Vseživljenjsko učenje pomeni, da bodo morali posamezniki tudi po zaključku šolanja redno pridobivati nova znanja, se dodatno usposabljati in po potrebi tudi prekvalificirati.
Takšen pristop bi lahko okrepil pomen krajših izobraževalnih programov, dodatnih kvalifikacij in sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami ter delodajalci.
Spremembe že v osnovnih in srednjih šolah
Napoved širše preobrazbe izobraževanja prihaja v času, ko vlada pripravlja tudi reformo osnovnega in srednjega šolstva. Minister za izobraževanje Borut Rončević je septembra napovedal odpravo devetletne osnovne šole in uvedbo sodobne osemletke, ki bi jo dopolnjevalo obvezno predšolsko leto. Po dosedanjih napovedih naj bi nova ureditev začela veljati v šolskem letu 2028/2029, vendar dokončne zakonske in izvedbene rešitve še niso sprejete.
Med predvidenimi spremembami so tudi prenova učnih načrtov, spremembe preverjanja znanja in mature ter drugačna organizacija pouka. Povod za reformne napovedi so bili tudi slabi rezultati slovenskih petnajstletnikov v mednarodni raziskavi PISA 2025.
Janša opozarja: Izobražujemo tudi za poklice, ki jih gospodarstvo ne potrebuje
Predsednik vlade je opozoril še na neskladje med izobraževalnimi programi in potrebami na trgu dela. Po njegovem mnenju Slovenija preveč mladih izobražuje za posamezne poklice, po katerih ni dovolj povpraševanja, hkrati pa podjetja na drugih področjih težko najdejo ustrezne kadre.
Zato je napovedal prestrukturiranje dela srednješolskih in visokošolskih programov ter večje prilagajanje izobraževanja prihodnjim potrebam gospodarstva. To bi lahko vplivalo tudi na ponudbo študijskih programov in razporeditev vpisnih mest, vendar podrobnosti napovedanih sprememb še niso znane.
Kaj bo to pomenilo za univerze?
Tudi visoko šolstvo naj bi se moralo prilagoditi drugačnim potrebam družbe. Univerze bi lahko poleg klasičnega študija v prihodnje ponujale več krajših programov, prilagodljivih oblik izobraževanja in dodatnih usposabljanj za ljudi, ki so že zaposleni.
Takšne spremembe niso povsem nova zamisel. Slovenske univerze že razvijajo mikrodokazila in programe vseživljenjskega učenja, s katerimi posamezniki pridobivajo dodatna, ciljno usmerjena znanja. Pomembno pa bo vprašanje, kako uskladiti potrebe gospodarstva s širšo izobraževalno, znanstveno in raziskovalno vlogo univerz.
Reforma sprožila navdušenje, a tudi kritike
Napovedane spremembe v šolstvu so sprožile številne odzive. Starši vedo, da so spremembe pomembne, pri čemer pozdravljajo tudi poznejši vstop v šoo. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so kritični zlasti do predlogov, ki bi omogočili alternativne poti v učiteljski poklic, saj jih skrbi zagotavljanje ustrezne strokovne usposobljenosti učiteljev.
Pomisleke glede obsežne reforme so izrazili tudi v opozicijskih strankah, kjer opozarjajo na potrebo po strokovni razpravi in premišljenem uvajanju sprememb. Minister Rončević je po kritikah pojasnil, da gre za izhodišča reforme in ne za že dokončno sprejete rešitve.
Se torej začenja povsem novo obdobje slovenskega šolstva?
Janša je napovedal, da se bo morala Slovenija v prihodnjem desetletju pripraviti na velike spremembe, pri katerih vseživljenjsko izobraževanje ne bo več zgolj dodatna možnost, temveč pomemben del vsakdanjega življenja.
Za učence, dijake in študente to za zdaj še ne pomeni ukinitve obstoječih šol ali diplom. Pomeni pa napoved drugačnega razumevanja izobraževanja, ki naj se ne bi končalo z zadnjim šolskim spričevalom.
Eno od ključnih vprašanj prihodnjih let bo zato, kako slovenski šolski sistem prilagoditi hitrim tehnološkim in družbenim spremembam, ne da bi pri tem izgubili kakovost, dostopnost in širino izobraževanja.
P.O.
