Nižji DDV na osnovna živila, cenejša elektrika in plin, odprava prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence ter davčne razbremenitve podjetnikov. To so nekateri ključni ukrepi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo državljani odločali na referendumu 6. decembra. Koliko denarja bi lahko zaradi sprememb ostalo v družinskih proračunih?
Državni zbor je zakon sprejel 11. maja 2026, vendar zaradi referendumskega postopka še ni začel veljati. Referendum so zahtevale sindikalne centrale, ki opozarjajo predvsem na njegove javnofinančne in socialne posledice.
Na družbenih omrežjih medtem krožijo izračuni, po katerih bi lahko posamezno gospodinjstvo prihranilo kar 78 evrov mesečno oziroma 936 evrov letno, skupaj z dodatnimi prihranki pri ogrevanju pa celo 1.236 evrov na leto. Seveda vse zavisi od dohodka, ki ga prejemaš. Toda kaj od tega dejansko predvideva zakon in kakšni so realni prihranki?
Z vami delimo realen primer koliko bi laho prihranili:
1. Cenejša hrana: DDV z 9,5 na 5 odstotkov
Eden najbolj neposrednih ukrepov je predvideno znižanje DDV za 15 skupin osnovnih živil z 9,5 na 5 odstotkov.
Med njimi so kruh, moka, testenine, mleko, jajca, določene vrste mesa, maslo, jogurt, siri, sveže sadje in zelenjava ter nekatera druga osnovna živila.
Če bi trgovci znižanje DDV v celoti prenesli v maloprodajne cene, bi se zajeta živila pocenila za približno 4,1 odstotka. Primer: Gospodinjstvo, ki mesečno za živila, vključena v znižano davčno stopnjo, porabi 400 evrov, bi lahko prihranilo približno 16,40 evra mesečno oziroma skoraj 200 evrov na leto. Dejanski prihranek bi bil odvisen od nakupovalnih navad in predvsem od tega, ali bi trgovci nižji davek prenesli v končne cene.
2. Elektrika in plin: možnost znižanja DDV na 9,5 odstotka
Zakon predvideva tudi možnost začasnega znižanja DDV z 22 na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.
Pomembno je, da ukrep ne bi začel veljati samodejno. O njegovi uvedbi bi morala odločiti vlada, veljal pa bi lahko največ devet mesecev. Primer: Pri mesečnem računu za elektriko in plin v višini 200 evrov bi ob nespremenjeni osnovni ceni in popolnem prenosu nižjega DDV prihranek znašal približno 20,50 evra mesečno. Za gospodinjstva z višjo porabo energije bi bili prihranki lahko večji, za tista z nižjo porabo pa ustrezno manjši.
3. Upokojenci: odprava prispevka za dolgotrajno oskrbo
Zakon predvideva odpravo enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki se odteguje od pokojnin.
Upokojenec s pokojnino 900 evrov bi tako mesečno obdržal dodatnih 9 evrov, upokojenec s pokojnino 1.200 evrov pa 12 evrov. Pri pokojnini 1.000 evrov bi letni prihranek znašal 120 evrov. Zakon predvideva tudi spremembe za posameznike, ki želijo po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljevati delo in ob tem pod zakonsko določenimi pogoji prejemati polno pokojnino.
4. Podjetniki, normiranci in oddajanje nepremičnin
Interventni zakon ne prinaša sprememb le potrošnikom, temveč posega tudi na področje podjetništva in obdavčitve.
Predvidena je ugodnejša ureditev normiranih odhodkov ter višji prihodkovni pragovi za uporabo sistema normirancev, in sicer do 150.000 evrov za zavezance, ki izpolnjujejo pogoje polne samozaposlitve, oziroma do 70.000 evrov za druge zavezance.
Zakon uvaja tudi tako imenovano razvojno kapico, ki bi omejila najvišjo osnovo za obračun socialnih prispevkov na 7.500 evrov mesečno. Predvideno je še znižanje obdavčitve dohodkov iz oddajanja nepremičnin v najem, s posebno ugodnejšo obravnavo določenih najemov mladim in družinam z otroki.
5. Kaj pa bencin, kurilno olje in RTV-prispevek? Nižje trošarine in regulacija cen prinašajo prihranke
Vlada je v letu 2026 z znižanjem trošarin, regulacijo cen pogonskih goriv ter začasnimi oprostitvami nekaterih dajatev sprejela ukrepe, ki zmanjšujejo stroške za voznike.
Po podatkih ministrstva je pri 50 litrih bencina ocenjeni prihranek zaradi teh ukrepov približno 10 evrov. Voznik, ki mesečno porabi 70 litrov bencina, bi tako v primerjavi z ocenjenimi cenami brez navedenih ukrepov prihranil približno 14 evrov oziroma 167 evrov na leto, če bi takšna razlika veljala vse leto.
Morebitno prostovoljno plačevanje RTV-prispevka sicer ni del tega interventnega zakona. O ukinitvi obveznega plačevanja so volivci odločali na ločenem posvetovalnem referendumu 11. oktobra, katerega rezultat sam po sebi še ne spremeni zakonodaje. A sedaj se vlada pogovarja, da bi bil prispevek prostovlen, kar pomeni, da ga ne bi bilo treba plačevati.
Koliko bi torej lahko dejansko prihranili?
Če vzamemo primer gospodinjstva z upokojencem, ki prejema 900 evrov pokojnine, mesečno porabi približno 400 evrov za zajeta osnovna živila in plačuje 200 evrov za elektriko ter plin, bi bil okvirni mesečni učinek naslednji:
- Prispevek za dolgotrajno oskrbo: 9 €
- Osnovna živila: 16,40 €
- Elektrika in plin: 20,50 €, vendar le v času morebitne začasne uporabe nižjega DDV
Skupaj približno 46 evrov mesečno v obdobju, ko bi veljali vsi trije ukrepi.
To je zgolj informativni izračun, ki predpostavlja popoln prenos davčnih znižanj v cene. Zneska ni mogoče samodejno pomnožiti z dvanajstimi meseci, saj je energetski ukrep časovno omejen in odvisen od dodatne odločitve vlade.
Kaj pa posledice za državni proračun?
Ob morebitnih prihrankih za posameznike se odpira tudi vprašanje financiranja javnih storitev. Fiskalni svet je septembra ocenil, da bi izvajanje zakona v letu 2027 lahko neposredno poslabšalo javnofinančni saldo za približno 1,2 milijarde evrov. Hkrati ugotavlja, da bi ukrepi verjetno spodbudili gospodarsko rast, vendar ti pozitivni učinki ne bi takoj v celoti nadomestili zmanjšanja javnih prihodkov oziroma povečanja izdatkov. Potreben je seveda čas, da se gospodarstvo pravilno zažene.
Odločitev bo padla 6. decembra
Interventni zakon vsebuje ukrepe, ki bi lahko neposredno zmanjšali določene življenjske stroške in davčne obremenitve, vendar višina prihrankov ne bi bila enaka za vse.
Ključne razlike so v višini pokojnin, potrošnji posameznih gospodinjstev, uporabi energentov in dejanskem prenosu davčnih znižanj v končne cene. O tem, ali bo Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije uveljavljen, bodo volivke in volivci odločali na zakonodajnem referendumu v nedeljo, 6. decembra 2026.
Viri: Državni zbor RS oziroma PISRS, Podjetniški portal SPIRIT Slovenija, Fiskalni svet in Državna volilna komisija.
