Plačujemo z mobilnimi telefoni, pogodbe podpisujemo digitalno, davčne napovedi oddajamo prek spleta, avtomobili pa že znajo voziti skoraj sami. Ko pride do ene najpomembnejših odločitev v demokraciji, pa se Slovenija še vedno zanaša na papirnate glasovnice, ročno štetje in beleženje glasov na pomožno gradivo. Je leta 2026 res nemogoče postopek narediti hitrejši, natančnejši in hkrati še vedno popolnoma preverljiv?
Navodila Državne volilne komisije so zelo konkretna. Pri enem od dovoljenih načinov štetja predsednik volilnega odbora jemlje glasovnico za glasovnico, glasno prebere odločitev volivca, dva člana odbora pa glasove beležita na pomožno gradivo. Druga možnost je razvrščanje glasovnic na kupčke in njihovo naknadno štetje. dvk-rs.si Torej: glasovnica, oznaka, beleženje, seštevek, preverjanje in vpis rezultata v zapisnik. V letu 2026.
Človek lahko naredi napako. Računalnik lahko naredi kontrolo
To ne pomeni, da je sedanji sistem nezanesljiv ali da so rezultati volitev napačni. Ročno štetje ima veliko prednost: postopek je razumljiv in fizične glasovnice je mogoče ponovno pregledati. Toda človek ostaja človek.
Pri večurnem štetju je mogoče glas zapisati v napačno vrstico, zamenjati številko ali narediti napako pri seštevanju. Če se število glasovnic, volivcev in ugotovljenih glasov ne ujema, je treba podatke ponovno preveriti. Zakaj torej ob ročnem postopku ne bi obstajala še neodvisna avtomatska kontrola? Rešitev namreč ni nujno ukinitev papirnate glasovnice. Ravno nasprotno.
Glasovanje na zaslonu, papir pa ostane kot dokaz
Predstavljajmo si volišče, na katerem se volivec še vedno osebno identificira pred volilnim odborom. Za volilno pregrado svojo izbiro označi na zaslonu na dotik. Pred potrditvijo se mu jasno izpiše, kaj je izbral.
Nato naprava natisne anonimno fizično glasovnico, na kateri je izbira zapisana običajno, tako da jo lahko volivec sam preveri, poleg nje pa je strojno berljiva koda. Volivec papir preveri in ga sam spusti v skrinjico.
Ob koncu glasovanja naprava oziroma optični čitalnik glasovnice prebere in rezultat izračuna avtomatsko. Papir pa ostane shranjen za morebitno kontrolo ali ponovno ročno štetje. Pomembno: QR- ali črtna koda nikakor ne bi smela vsebovati identitete volivca. Nobenega imena, EMŠO ali drugega podatka, iz katerega bi bilo mogoče povezati človeka z njegovim glasom. Tajnost glasovanja mora ostati nedotakljiva.
Belgija že uporablja skoraj natanko tak sistem
In takšna zamisel ni znanstvena fantastika. V delih Belgije volivec svojo izbiro opravi na zaslonu. Naprava nato natisne glasovnico, na kateri je njegova izbira zapisana v človeku berljivi obliki in kot črtna koda. Volivec lahko preveri, kaj je izbral, nato kodo skenira pri volilni skrinjici in papir spusti vanjo. elections.fgov.be
Tako imajo hitrost elektronskega sistema, hkrati pa ostane fizična sled. Tudi v ZDA je zelo razširjeno avtomatsko štetje papirnatih glasovnic. Ameriška Election Assistance Commission navaja, da optični oziroma digitalni skenerji preberejo in seštejejo papirnate glasovnice; po podatkih za leto 2024 je uporabo skenerjev navedlo več kot 86 odstotkov sodelujočih volilnih jurisdikcij. eac.gov Torej papir ostane, črtic pa ni treba nujno seštevati ročno.
Toda tudi Nemci opozarjajo: računalniku ne smemo slepo zaupati
Digitalizacija sama po sebi še ne pomeni večje transparentnosti. Nemško zvezno ustavno sodišče je že leta 2009 pri uporabi elektronskih volilnih naprav postavilo pomembno načelo: bistvene korake glasovanja in ugotavljanja rezultata mora biti mogoče preveriti brez posebnega računalniškega znanja. Prav zato je sodišče problematiziralo naprave, pri katerih so bili glasovi shranjeni zgolj elektronsko in volivec ni mogel neodvisno preveriti, ali je bil njegov glas pravilno evidentiran. bundesverfassungsgericht.de
Najboljša rešitev? Dvojno preverjanje
Slovenija bi lahko uvedla hibridni sistem: izbira na zaslonu → natisnjena anonimna glasovnica → volivec preveri svojo izbiro → glasovnico odda v skrinjico → avtomatsko štetje → papir ostane za kontrolo.
Po zaprtju volišč bi bil strojni rezultat znan skoraj takoj. Na določenem odstotku naključno izbranih volišč bi se nato izvedlo še obvezno ročno kontrolno štetje. Če se rezultata ujemata, imamo dve neodvisni potrditvi istega rezultata. Če se ne, se izvede popolno ponovno štetje papirnatih glasovnic. Takšen sistem bi lahko zmanjšal možnost človeških napak, hkrati pa ne bi zahteval slepega zaupanja programski opremi.
Zakaj ne bi DVK začela s pilotnim projektom?
Ni treba čez noč zamenjati celotnega volilnega sistema. Za začetek bi lahko na nekaj voliščih izvedli pilotni projekt, pri katerem bi elektronski sistem deloval vzporedno s klasičnim postopkom, rezultat pa bi primerjali z običajnim ročnim štetjem. S tem bi lahko preverili hitrost, uporabnost, varnost in predvsem natančnost.
Če tehnologija deluje pri bančnih transakcijah, letalskih sistemih in pri obdelavi ogromnih količin podatkov, potem je legitimno vprašanje, zakaj je ne bi uporabili tudi za dodatno preverjanje volilnih rezultatov.
Sedanji papirnati sistem ima eno veliko prednost: vsakdo razume, kaj pomeni fizična glasovnica. Toda papirnata glasovnica in avtomatsko štetje se ne izključujeta. Prava modernizacija volitev zato ni ukinitev papirja. Je sistem, v katerem človek preveri svoj glas, stroj ga prešteje, papir pa ostane kot končni dokaz. Morda je čas, da se o tem resno začne pogovarjati tudi DVK.
