Po spremembah referendumskih rezultatov, ki so sprožile številna vprašanja, je predsednik vlade Janez Janša napovedal možnost zakonskih sprememb, predloga za krivdno razrešitev Državne volilne komisije (DVK) in celo kazenske ovadbe. V SDS opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri glasovanju in vnosu podatkov, medtem ko DVK poudarja, da izidi še niso dokončni in da uradnih ugovorov doslej niso prejeli.
Dogajanje po nedeljskem referendumu o ukinitvi RTV-prispevka je sprožilo ostre politične odzive. V središču pozornosti se je znašla Državna volilna komisija, potem ko se je objavljeni rezultat referenduma po jutranjem vnosu dodatnih glasovnic spremenil. Sprva je bila v prednosti podpora ukinitvi prispevka, nato pa so v prednosti pristali nasprotniki ukinitve.
Sprememba je sprožila vprašanja o tem, kako so se preštevali glasovi, kdaj so bili podatki vneseni v sistem in zakaj se stanje na spletni strani ni sproti posodabljalo. Predstavniki SDS so izrazili dvome o pravilnosti postopkov, predsednik vlade Janez Janša pa je napovedal tudi konkretne politične in pravne korake. Vir: Siol.net
Janša napovedal zakonske spremembe v 14 dneh
Janša je na družbenem omrežju X napovedal, da bodo v državnem zboru v naslednjih 14 dneh pripravili zakonske spremembe. Ob tem je omenil možnost predloga za krivdno razrešitev DVK in tudi kazensko ovadbo.
»V roku 14 dni bodo v DZ zakonske spremembe in eventuelno tudi predlogi za krivdno razrešitev DVK, pa kaka kazenska ovadba ni izključena,« je zapisal.
Za zdaj ni natančno pojasnil, katere zakonske določbe bi želeli spremeniti in na katerih konkretnih ugotovitvah bi temeljili morebitni postopki zoper člane volilne komisije. Njegova napoved tako odpira vprašanje, ali bodo sledili formalni postopki in kakšne posledice bi lahko imeli za organizacijo prihodnjih volitev in referendumov.
Več glasov kot vpisanih volivcev? Očitki, ki zahtevajo pojasnila
Med očitki, ki so se pojavili po glasovanju, so tudi navedbe o neskladjih med številom glasov in podatki v volilnih imenikih. Poslanec SDS Aleš Hojs je denimo opozoril na domnevno večje število glasovalcev od števila oseb, vpisanih v volilni imenik na volišču Omnia v Ljubljani.
Takšne navedbe je treba preveriti s primerjavo uradnih zapisnikov, podatkov o udeležbi in končnega števila oddanih glasovnic. Pomembno je tudi razlikovati med številom prebivalcev posamezne občine in številom volilnih upravičencev, vpisanih v ustrezni volilni imenik.
Samo domnevno neskladje še ne dokazuje nepravilnosti ali nezakonitega glasovanja. Za zanesljiv sklep bi bili potrebni preverljivi podatki in uradna pojasnila pristojnih organov.
Jutranje spremembe rezultatov sprožile dodatne dvome
Dodatna vprašanja so se pojavila zaradi sprememb rezultatov, ki so bile vidne v jutranjih urah, čeprav je bila spletna stran z rezultati ponoči videti nespremenjena. Nekateri predstavniki SDS so se spraševali, kako je lahko prišlo do tako pomembnega preobrata in ali so bile vse glasovnice ustrezno upoštevane. Poslanec Zvone Černač je dogajanje pospremil z zapisom: »Noč ima svojo moč in dela čudeže na DVK.«
Na DVK odgovarjajo, da so volilne komisije tudi po 00.50 še naprej štele glasove in vnašale podatke. Javna spletna stran se je po njihovih pojasnilih ponovno osvežila šele zjutraj.
To pomeni, da čas zadnje vidne posodobitve spletne strani ni nujno enak času, ko je bil zaključen vnos podatkov na vseh voliščih. Kljub temu je razumljivo, da lahko takšen način prikazovanja rezultatov povzroči nezaupanje, zlasti kadar se končni vrstni red rezultatov spremeni.
Ključno vprašanje je zato, ali so bili vsi podatki pravilno vneseni, ali jih je mogoče preveriti v zapisnikih ter ali je bil celoten postopek izveden v skladu z veljavnimi pravili. Vir: Dnevnik
DVK: Rezultati še niso dokončni
Na očitke se je odzvala tudi Državna volilna komisija. Poudarili so, da referendumski izidi še niso dokončni in uradni, ter navedli, da do takrat niso prejeli uradnih ugovorov na delo volilnih organov.
DVK očitkov ni želela podrobneje komentirati, vendar je pojasnila, da so se štetje in vnos podatkov nadaljevali tudi po polnoči. Njihovo pojasnilo se nanaša predvsem na časovni potek obdelave rezultatov in posodabljanje javne spletne strani.
Za zdaj tako ni mogoče trditi, da so bile domnevne nepravilnosti dokazane. Prav tako pa je za razjasnitev vseh vprašanj pomembno, da pristojni organi omogočijo preverjanje podatkov in ustrezno odgovorijo na konkretne ugovore, če bodo vloženi.
Kaj se lahko zgodi v prihodnjih dneh?
Janševa napoved postavlja DVK in ureditev volilnih postopkov v središče politične razprave. V naslednjih dveh tednih bi lahko sledili predlogi sprememb zakonodaje, morebitni predlogi za krivdno razrešitev ter nadaljnji koraki, če bi bili zbrani razlogi za kazensko ovadbo.
Toda napoved še ne pomeni, da so bili postopki že začeti ali da je bila odgovornost posameznikov ugotovljena. Za takšne sklepe bi morale biti predstavljene konkretne ugotovitve in izvedeni ustrezni postopki.
Dogajanje bo zato pomembno spremljati tako z vidika politične odgovornosti kot tudi z vidika preglednosti volilnih postopkov. Pri tem je bistveno, da se vsa morebitna neskladja preverijo na podlagi dokumentacije, ne zgolj na podlagi sprememb na spletni strani ali političnih ocen.
Vprašanje, ki ostaja odprto, je, ali bodo napovedani ukrepi prinesli konkretna pojasnila o poteku štetja in objave rezultatov ter ali bodo ugotovljene nepravilnosti, ki bi upravičevale nadaljnje pravne postopke. Do takrat je treba očitke obravnavati resno, vendar jih ne predstavljati kot dokazana dejstva.
P.O.
