Raziskavo je za portal Info360 izvedla družba Episcenter med 29. septembrom in 6. oktobrom na vzorcu 706 anketiranih. Rezultati kažejo, da je podpora pri vseh štirih referendumskih vprašanjih višja od 50 odstotkov.
Najvišja podpora pogojevanju socialne pomoči
Najbolj enotni so anketiranci pri vprašanju denarne socialne pomoči. Na vprašanje, ali naj bo pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, povezana z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, je ZA odgovorilo kar 72,9 odstotka vprašanih, proti pa 25,1 odstotka.
Gre za daleč največjo razliko med zagovorniki in nasprotniki pri vseh štirih referendumskih vprašanjih.
Večina tudi za ukinitev obveznega RTV-prispevka
Tudi pri vprašanju financiranja RTV Slovenija anketa kaže prednost zagovornikov spremembe. Ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka podpira 56 odstotkov vprašanih, proti pa jih je 41,7 odstotka.
Referendumsko vprašanje se sicer ne nanaša na ukinitev RTV Slovenija, temveč konkretno na vprašanje, ali naj se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija. Tako je vprašanje zapisano tudi v uradnem odloku o referendumu.
Večina za omejitev lokalne volilne pravice na državljane Slovenije in EU
Razmeroma tesno je pri vprašanju volilne pravice na lokalnih volitvah. 55,3 odstotka anketiranih podpira ureditev, po kateri bi lahko na lokalnih volitvah glasovali državljani Slovenije in drugih držav članic EU, ne pa tudi državljani tretjih držav. Proti takšni ureditvi je 42,3 odstotka vprašanih.
Uradno referendumsko vprašanje volivce sprašuje, ali so za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa državljani tretjih držav.
Tudi pri zakonu o parlamentarnih preiskavah vodi ZA
Četrto vprašanje se nanaša na spremembe zakona o parlamentarni preiskavi. To je tudi edini od štirih referendumov, ki je zakonodajni, medtem ko so preostali trije posvetovalni. Po raziskavi Episcentra bi 54,3 odstotka vprašanih podprlo uveljavitev novele zakona, proti pa jih je 37 odstotkov.
Pri tem referendumu je pomemben tudi zavrnitveni kvorum. Zakon bi bil zavrnjen, če bi proti glasovala večina volivcev, ki bi veljavno glasovali, hkrati pa bi moralo biti glasov PROTI najmanj 339.706.
Anketa napoveduje tudi precejšnjo udeležbo
Zanimiv je še podatek o napovedani volilni udeležbi. Dobrih 58 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da bodo na referendum zagotovo prišli. Pri takšnih napovedih je sicer potrebna previdnost, saj je napovedana udeležba v javnomnenjskih raziskavah praviloma višja od dejanske.
Na referendumih bo lahko glasovalo približno 1,7 milijona volilnih upravičencev, glasovanje pa bo potekalo na več kot 3.200 voliščih.
Štiri glasovnice, štiri ločene odločitve
Državna volilna komisija je določila, da bodo volivci v nedeljo odločali o štirih vprašanjih:
- ZA uveljavitev novele zakona o parlamentarni preiskavi.
- ZA pogojevanje socialne pomoči delovno sposobnim osebam brez objektivnih ovir z družbeno koristnim delom.
- ZA to, da na lokalnih volitvah glasujejo državljani Slovenije in EU, ne pa državljani tretjih držav.
- ZA ukinitev obveznega RTV-prispevka.
Volivec se lahko sam odloči, ali bo glasoval na vseh štirih referendumih ali samo na nekaterih izmed njih.
Bo anketa zdržala do nedelje?
Rezultati Episcentra tri dni pred glasovanjem kažejo prednost odgovora ZA pri vseh štirih vprašanjih. Najbolj prepričljivo pri socialni pomoči, nekoliko tesneje pa pri zakonu o parlamentarnih preiskavah in volilni pravici.
Toda anketa še ni rezultat referenduma. Pri referendumih je še posebej pomembna mobilizacija volivcev, pri zakonodajnem referendumu o parlamentarnih preiskavah pa tudi doseganje zavrnitvenega kvoruma.
Nedelja bo zato pokazala, ali se bo trenutno razmerje iz javnomnenjskih raziskav preslikalo tudi na volišča. Če se bo, bi lahko Slovenija referendumskega večera končala z rezultatom štirikrat ZA.
