Slovenci bomo 11. oktobra odločali tudi o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi. Politični spopad je vse ostrejši: zagovorniki sprememb trdijo, da želijo parlamentarnim komisijam vrniti možnost učinkovitega preiskovanja politične odgovornosti, opozicija pa opozarja, da bi novela zmanjšala varstvo posameznika pred politično zlorabo preiskovalnih komisij. V središču spora je predvsem vprašanje, kdo lahko parlamentarno preiskavo ustavi oziroma izpodbija pred Ustavnim sodiščem.
Referendumsko vprašanje je precej manj dramatično od plakatov, ki krožijo po družbenih omrežjih. Volivci bodo odločali: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B)?« Glasovanje bo 11. oktobra 2026. Toda za suhoparnim imenom zakona se skriva precej pomemben politični spor.
Kaj je spremenila prejšnja oblast?
Leta 2024 je bil zakon spremenjen tako, da je lahko odreditev parlamentarne preiskave pred Ustavnim sodiščem izpodbijal precej širok krog upravičencev. Med drugim najmanj tretjina poslancev, ki preiskave ni zahtevala, pa tudi sam preiskovanec, če je menil, da preiskava nedopustno posega v njegove človekove pravice. Takšno možnost so dobili tudi nekateri neodvisni državni organi.
Sedanja novela ZPPre-B ta krog bistveno oži. Po sprejeti rešitvi bi ustavno presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave lahko zahtevala predvsem Sodni svet oziroma generalni državni tožilec v okviru vprašanj, povezanih z neodvisnostjo sodstva in tožilstva. Predlagatelji trdijo, da je ureditev iz leta 2024 preveč omejila učinkovitost parlamentarnih preiskav.
In prav tu je odgovor na vprašanje, zakaj opozicija želi, da novela na referendumu ne bi bila potrjena.
Opozicija: brez sedanje varovalke lahko politika preiskuje kogarkoli
Robert Golob in drugi nasprotniki novele trdijo, da sedanja ureditev posamezniku omogoča sodno varstvo še pred začetkom politično motivirane preiskave. Golob je ob podpisu referendumske pobude opozoril, da bi lahko po novi ureditvi parlamentarna večina proti posamezniku uvedla preiskavo brez sedanje možnosti, da bi ta sam pred Ustavnim sodiščem izpodbijal zakonitost akta o odreditvi preiskave. Pobudniki referenduma zato govorijo o nevarnosti »politične policije« in poseganju v človekove pravice. To je njihova politična in pravna razlaga posledic novele. Za referendum so pobudniki zbrali več kot 44.000 podpisov.
Zagovorniki novele: varovalka je postala ovira za preiskave
Na drugi strani predlagatelji sprememb opozarjajo na povsem drugačen problem. Parlamentarna preiskava je ustavni instrument, namenjen ugotavljanju dejstev in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Že temeljni zakon določa, da lahko ugotovitve komisije služijo kot podlaga za odločanje državnega zbora o politični odgovornosti in za spremembe zakonodaje.
Po mnenju zagovornikov ZPPre-B je reforma iz leta 2024 ustvarila preveč možnosti za pravno blokiranje ali zavlačevanje preiskav še preden komisija sploh pride do odgovorov. Prav zato je politično vprašanje precej neprijetno: ali mora imeti oseba, ki jo želi parlament preiskovati, možnost že na začetku izpodbijati samo odreditev preiskave, ali pa mora komisija najprej opraviti svoje delo?
V ozadju tudi preiskave poslov GEN-I, Star Solar in financiranja politike
Razprava ni povsem abstraktna. V prejšnjem mandatu je bila odrejena parlamentarna preiskava zaradi suma politične odgovornosti v povezavi s poslovanjem GEN-I, Star Solar in Borzena, domnevnega vplivanja na preiskovanje poslov ter domnevnega nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda in njegove volilne kampanje. Pomembna beseda je domnevnega: akt je določal predmet preiskave, ni pa predstavljal ugotovitve krivde.
Ta preiskava se je s koncem prejšnjega parlamentarnega mandata 10. aprila 2026 končala. Ustavno sodišče zato o vsebini očitkov ni odločilo, ampak je zahtevo glede akta zavrglo, ker akta po koncu mandata ni bilo več mogoče uporabljati. To je pomembna razlika, ki jo politični plakati priročno radi izgubijo nekje med velikimi črkami in lisicami.
Parlamentarna preiskava je namenjena temu, da se dejstva šele ugotovijo. Sama uvedba preiskave ne pomeni, da je nekdo kradel, storil kaznivo dejanje ali je zanj kazensko odgovoren. Če bi preiskava ugotovila nepravilnosti, bi lahko sledilo vprašanje politične odgovornosti, morebitna kazenska odgovornost pa je stvar pristojnih organov in sodišč.
P.O.
