Kaj bi se zgodilo z vašim denarjem, če bi začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije? Za številne Slovence bi bile spremembe precej konkretne: nižji DDV na osnovna živila, nižja obdavčitev najemnin, ugodnejši pogoji za samostojne podjetnike, odprava nekaterih prispevkov in možnost prejemanja celotne pokojnine ob nadaljnjem delu. Toda zakon ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo na velik izpad prihodkov javnih blagajn.
Med političnimi slogani o »razvoju« in »razkroju« se hitro izgubi tisto, kar ljudi običajno zanima precej bolj: koliko denarja bi mi dejansko ostalo?
ZIURS je obsežen zakon, ki spreminja kar vrsto davčnih, pokojninskih, socialnih in zdravstvenih pravil. Državni zbor ga je sprejel 11. maja, toda zaradi referendumskih postopkov zakon še ni normalno stopil v uporabo.
🛒 Osnovna živila: DDV z 9,5 na samo 5 odstotkov
Eden ukrepov, ki bi ga občutil praktično vsak, je znižanje DDV na izbrana osnovna živila. Stopnja bi se znižala z 9,5 na 5 odstotkov. Med izdelki so kruh, moka, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje ter sladkor.
To ni davčna olajšava, ki bi jo državljan opazil šele naslednje leto pri informativnem izračunu dohodnine. Če bi trgovci znižanje DDV v celoti prenesli v cene, bi se učinek pokazal neposredno na računu pri blagajni. In prav tukaj je tudi pomembni če: nižji DDV sam po sebi še ne zagotavlja, da bo za celotno razliko padla tudi končna cena. To je odvisno od trgovcev in gibanja cen.
Cenejša elektrika, plin in ogrevanje
ZIURS daje vladi tudi možnost, da za največ devet mesecev zniža DDV z 22 na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. To znižanje torej ne bi nastopilo avtomatično. Vlada bi ga morala posebej aktivirati. Za gospodinjstva z visokimi stroški ogrevanja bi bil lahko učinek občutno večji kot pri marsikateri politično precej glasneje oglaševani olajšavi.
Oddajate stanovanje? Davek bi se občutno znižal
Velika sprememba je predvidena tudi pri oddajanju nepremičnin. Dohodnina od najemnin bi se po zakonu znižala s sedanjih 25 na 15 odstotkov. Pri določenih oblikah dolgoročnega oddajanja mladim oziroma mladim družinam pa bi lahko stopnja znašala samo 5 odstotkov.
Namen je jasen: lastnike spodbuditi, da stanovanja oddajajo dolgoročno, posebej mladim, namesto da ostajajo prazna ali končajo na kratkoročnem turističnem trgu. Za lastnika stanovanja pa je računica še bolj preprosta: nižji davek pomeni več najemnine, ki mu dejansko ostane.
Normiranci in mali podjetniki bi ponovno zadihali
ZIURS posega tudi v sistem normiranih samostojnih podjetnikov. Med drugim zvišuje nekatere prihodkovne pragove ter uvaja ugodnejšo obravnavo dela samozaposlenih z nizkimi prihodki.
Za tako imenovane popoldanske s. p. bi odpadel tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga posameznik že plačuje prek redne zaposlitve. Za človeka, ki poleg službe vodi še majhen s. p., je vprašanje precej zemeljsko: zakaj bi moral isti sistem financirati še enkrat samo zato, ker po službi dodatno dela?
💶 Pri visokih plačah bi država postavila zgornjo mejo
Verjetno najbolj kontroverzen davčni ukrep je tako imenovana razvojna kapica. Najvišja osnova za plačevanje socialnih prispevkov bi bila omejena na 7.500 evrov mesečno. Če bi zaposleni zaslužil več, se od zneska nad to mejo socialni prispevki ne bi več obračunavali. mUkrep bi neposredno najbolj koristil najbolje plačanim strokovnjakom.
Predlagatelji trdijo, da Slovenija tako lažje zadrži visoko usposobljene kadre in konkurira državam, kjer zgornje omejitve socialnih prispevkov že poznajo. Nasprotniki pa opozarjajo na drugo stran: manj vplačanih prispevkov pomeni tudi manj prihodkov za socialne blagajne.
Upokojencem bi odpravili prispevek za dolgotrajno oskrbo
ZIURS predvideva tudi odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin. To je eden ukrepov, kjer je vpliv na denarnico precej enostavno razumeti. Če prispevka ni, ostane več pokojnine upokojencu. Podobno razbremenitev zakon predvideva za nekatere ljudi, ki prispevek že plačujejo iz drugega naslova.
Še delate? Dobili bi lahko plačo IN 100 odstotkov pokojnine
Še večja sprememba čaka ljudi, ki so že izpolnili pogoje za starostno pokojnino, vendar želijo ostati zaposleni. Sedanji sistem delnega izplačevanja pokojnine bi ZIURS spremenil tako, da bi lahko posameznik ob nadaljnjem delu prejemal 100 odstotkov pokojnine in svojo plačo.
Za nekoga, ki želi in zmore delati še nekaj let, je finančni učinek lahko zelo velik. Toda prav ta določba ima še drugo plat. Zakon spreminja tudi pravila prenehanja delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev, čemur sindikati nasprotujejo in opozarjajo na položaj starejših zaposlenih.
Zdravnikom več možnosti za dodatno delo
Poseben sklop sprememb je namenjen zdravstvu. ZIURS spreminja omejitve glede dodatnega dela zdravstvenih delavcev ter sodelovanja javnih zdravstvenih zavodov z drugimi izvajalci. Predlagatelji računajo, da bi lahko s tem opravili več zdravstvenih storitev in hitreje zmanjševali čakalne vrste.
Nasprotniki opozarjajo, da lahko več možnosti dela zunaj matičnih javnih zavodov povzroči tudi nadaljnje prehajanje kadrov k zasebnikom. Torej ena stran vidi več opravljenih storitev, druga nevarnost za javno zdravstvo.
Kdo bi največ pridobil?
ZIURS ni zakon, pri katerem bi vsak Slovenec naslednji mesec na račun dobil enakih 100 evrov. Učinek je odvisen od tega, kdo ste. Praktično vsak potrošnik bi lahko občutil nižji DDV na osnovna živila. Najemodajalci bi plačevali manj davka. Normirani in mali s. p. bi bili deležni več sprememb in razbremenitev. Upokojenci bi bili razbremenjeni prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Ljudje, ki po izpolnitvi pogojev še naprej delajo, bi lahko prejeli polno pokojnino poleg plače. Najbolje plačani zaposleni pa bi največ pridobili zaradi omejitve socialnih prispevkov pri 7.500 evrih.
Toda obstaja tudi velik račun
Prav tu nasprotniki zakona potegnejo ročno zavoro. Golobova vlada je maja ocenila, da bi predlagani ukrepi pomenili do približno milijarde evrov manj javnofinančnih prihodkov oziroma okoli 1,4 odstotka BDP letno. Opozorila je, da zakon ne določa dovolj jasno, kako bi ta izpad nadomestili. To je daleč najmočnejši argument proti zakonu.
Predlagatelji stavijo na drugačno logiko: če ljudem in podjetjem ostane več denarja, se povečujejo potrošnja, investicije, zaposlovanje in gospodarska aktivnost, država pa lahko del izgubljenih prihodkov dobi nazaj skozi gospodarsko rast.
In prav tukaj se skriva bistvo celotnega političnega spopada: je bolj koristno, da država pobere več in denar razporeja skozi javne blagajne, ali da več denarja že na začetku pusti ljudem in podjetjem?
Zdaj se bo odločalo tudi o tem, ali bo zakon sploh zaživel
Ustavno sodišče je julija razveljavilo sklep državnega zbora, s katerim je bil referendum o ZIURS razglašen za nedopustnega. S tem je odprlo pot nadaljevanju referendumskega postopka. Sodišče pri tem ni odločilo, ali je ZIURS dober ali slab zakon, temveč o dopustnosti referendumskega odločanja.
Zato vse naštete spremembe za zdaj ostajajo predvsem odgovor na vprašanje: kaj bi bilo, če bi zakon začel veljati? Za marsikoga bi odgovor pomenil nekaj več denarja v denarnici. Za državo pa manj pobranih davkov in prispevkov.
P.O.
