Španska enklava Ceuta je po množičnem prihodu več deset tisoč migrantov doživela prizore, ki so med prebivalci sprožili strah in občutek, da so oblasti izgubile nadzor. Ulice in ceste so napolnile skupine ljudi, trgovine so zapirale vrata, prebivalci nekaterih sosesk pa so postavljali improvizirane zapore.
Po ocenah španskih oblasti je konec julija iz Maroka v Ceuto v zelo kratkem času vstopilo med 50.000 in 60.000 ljudi, večinoma mladih Maročanov – moških brez družin. Za mesto s približno 84.000 prebivalci je to pomenilo nenaden prihod množice, ki je po številu presegala polovico običajnega prebivalstva. Ljudje so prihajali s plavanjem okoli valobranov, peš skozi mejne prehode in skozi poškodovane oziroma odprte dele mejne infrastrukture.
Kako situacijo komentira predsednik vlade Janez Janša?
Ceste polne ljudi, policisti brez jasnih navodil
Predstavnik španske civilne garde je za El País opisal, da je bila cesta od mejnega območja proti mestu »popolnoma polna skupin migrantov«, ki so hodile brez jasnega cilja. V nekem trenutku približno dvanajst policistov ni moglo zadržati skupine okoli 300 ljudi, ki je pobegnila iz območja ob meji. Policijski sindikati so opozarjali, da so njihove enote in službe za identifikacijo tujcev preobremenjene.Zato so se po družbenih omrežjih hitro razširile trditve, da so migranti »zavzeli ulice Ceute«.
Asylum seekers don’t set fire to a town, murder, rape and pillage the residents of a place they claim to seek refuge in.
These aren’t victims — they’re Moroccan Muslim terrorists. pic.twitter.com/CznCHhJDgq
— Tina ♡ 💫 (@Tina22_2) August 3, 2026
Lokalni prebivalci postavili svoje zapore
V nekaterih stanovanjskih soseskah so prebivalci ulice zaprli z gradbenimi ograjami in drugimi improviziranimi ovirami. V četrti Los Rosales so domačini nadzorovali dostop do svoje ulice, ker so se bali vstopanja neznancev v hiše. V drugih predelih so se organizirale skupine prebivalcev, ki so migrante s palicami in grožnjami odganjale iz stanovanjskih območij proti plažam in gozdnatim predelom.
Poročali so tudi o posameznih krajah, vstopanju na zasebna zemljišča in več fizičnih napadih. El País je opisal primer bolnega prebivalca, ki naj bi ga eden izmed mladeničev udaril, ter posnetek zabodenega domačina. Hkrati so drugi prebivalci poudarjali, da večina migrantov ni bila nasilna in da ni pošteno vseh obravnavati kot kriminalce zaradi ravnanj posameznikov.
Večina se je vrnila v Maroko
Kljub dramatičnim posnetkom je večina prišlekov že v nekaj dneh odšla nazaj v Maroko. Nekateri so ugotovili, da iz Ceute ne morejo preprosto nadaljevati poti na evropsko celino, druge so španske varnostne enote usmerjale proti meji. Manjše skupine so ostale skrite na hribih, v gozdu in ob plažah ter upale, da bodo pozneje lahko ostale v Španiji.
So migranti res požgali podeželje in ali so agresivni?
Reuters, Associated Press, Guardian in El País poročajo o množičnem prehodu meje, zaprtih ulicah, posameznih krajah, nasilju, skrivanju migrantov v gozdnatih predelih ter o policijskem in vojaškem posredovanju, ne navajajo pa potrjenega organiziranega požiganja podeželja. Posnetki po družbenih omrežjih pa kažejo drugo podobo, saj kažeje nasilno vedenje in razgrajanje.
Množični prihod so spodbudile tudi lažne informacije
Reuters in AP kot enega ključnih sprožilcev navajata objave na Instagramu, TikToku in drugih omrežjih. Po Maroku so se širile napačne trditve, da Španija ljudi, ki v Ceuto pridejo po morju, ne sme več vrniti in da bodo lahko ostali oziroma dobili dokumente.
V resnici je sodna odločitev omejila takojšnje vračanje neposredno na meji, ni pa preprečila poznejših postopkov vračanja po španski zakonodaji. Številni mladi so tako v Ceuto prišli v prepričanju, da se jim je odprla pot v Evropsko unijo, šele po prihodu pa ugotovili, da je enklava še vedno ločena od celinske Španije.
Ceuta ni bila osvojena, nadzor pa je bil začasno močno oslabljen
Dogajanja v Ceuti torej ni mogoče opisati kot vojaško ali organizirano zavzetje mesta. Je pa množični prihod za določen čas presegel zmogljivosti policije, vojske, nastanitvenih centrov in mestnih oblasti. Posledica so bile polne ceste, improvizirana taborišča, zaprte trgovine, strah prebivalcev in lokalne vaške straže.
Prav tako ni odgovorno zamolčati resničnih incidentov, napadov in kraj, vendar tudi ne širiti zgodb o požiganju gozdov in celotnega podeželja, dokler jih ne potrdijo gasilci, policija ali drugi neodvisni viri.
P.O.
