Po krvavem napadu ob berlinski paradi ponosa so nekateri, predvsem pa slovenski mediji, poročali z zelo zadržanimi naslovi: »Vozilo zapeljalo v skupino ljudi«, »En človek je umrl« ali »Policija išče voznika«. Iz takšnih naslovov bralec ni mogel izvedeti, da oblasti dogodka niso obravnavale kot prometno nesrečo, temveč kot nameren napad, osumljenca pa so povezovale z islamističnim okoljem.
Na priloženem posnetku zaslona je ob članku o napadu postavljena novica o več kot 12.000 potencialno nasilnih skrajnih desničarjih. Naslov o napadu med parado ponosa pa ideološkega ozadja storilca ne omenja. Prav takšno nesorazmerje ustvarja občutek, da se eno obliko ekstremizma izpostavlja, drugo pa zavija v previdnejši jezik.
Moraš res natančno prebrati članek, da najdeš info, da je napadalec islamski skrajnež. RTV sicer nima težav z omenjanjem desničarskih skrajnežev. Kljub strašenju še nisem zaznal, da bi bil kdo od napadalcev na božičnih sejmih/paradah desničar. Kaj pa članek o skrajnih islamistih? pic.twitter.com/M5WmtHZ9Dx
— Luka Svetina (@LukaSvetina) July 26, 2026
Policija je povezavo z islamizmom javno potrdila
Berlinska policija je že 26. julija sporočila, da je identificirani osumljenec znan kot pripadnik tamkajšnjega islamističnega okolja. Šlo je za 21-letnega nemškega državljana, ki je bil policiji in pravosodnim organom znan že zaradi prejšnjih nasilnih dejanj.
Poznejše preiskave so pokazale, da je bil osumljenec povezan z Islamsko državo, da se je skušal priključiti tej teroristični organizaciji ter da so ga varnostne službe obravnavale kot visoko tvegano osebo. Nemški notranji minister je napad označil za islamistično teroristično dejanje. V napadu je vozilo zapeljalo med ljudi v bližini dogodkov parade Christopher Street Day. Ena ženska je umrla, število poškodovanih pa je bilo pozneje popravljeno na 29. Po trčenju naj bi napadalec ljudi napadal še z rezilom.
Ali je šlo za namerno prikrivanje?
Dokazov, da bi uredništva med seboj usklajeno prikrivala islamistično ozadje napada, ni. Nekateri prvi naslovi so lahko nastali v času, ko so bile informacije še nepopolne in je policija preverjala, ali je šlo za nesrečo, dejanje posameznika ali organiziran teroristični napad.
Toda to pojasnilo ima svoje meje. Ko policija uradno potrdi, da osumljenec prihaja iz islamističnega okolja, mora biti ta podatek ob posodobitvi novice jasno naveden. Številni nemški in slovenski mediji so ga tudi objavili, nekateri že v naslovu, drugi šele globlje v besedilu. Reuters, Tagesschau, Deutsche Welle in pozneje tudi slovenski portali so islamistično ozadje navedli povsem neposredno. Problem zato ni nujno v tem, da bi bila informacija popolnoma zamolčana. Problem je lahko v tem, kam je bila postavljena. Veliko ljudi prebere samo naslov in uvodne stavke.
Pri eni vrsti ekstremizma brez zadržkov, pri drugi previdne formulacije
Mediji morajo enako jasno poročati o vseh oblikah političnega in verskega nasilja. Ko je storilec povezan s skrajno desnico, se to praviloma hitro znajde v naslovu. Enako merilo mora veljati, ko policija potrdi islamistično radikalizacijo.
To ni napad na muslimane in ne pomeni, da je islamistični terorizem mogoče enačiti z islamom ali z vsemi verniki. Prav nasprotno: natančno poimenovanje storilčeve ideologije preprečuje nedopustno posploševanje na celotno skupnost. Islamistični skrajnež je odgovoren za svoja dejanja; milijoni muslimanov, ki zavračajo nasilje, niso.
Zamolčevanje ali olepševanje motiva pa ustvarja nezaupanje. Bralci informacije prej ali slej najdejo drugje, nato pa dobijo občutek, da jih osrednji mediji namenoma varujejo pred politično neprijetnimi dejstvi.
Tarča napada ni bila naključna
Napad se je zgodil ob enem največjih evropskih dogodkov skupnosti LGBT. Islamistično skrajne ideologije pogosto odkrito zavračajo homoseksualnost in pravice spolnih manjšin. Zato vprašanje motiva ni nepomembna podrobnost, ampak eden ključnih elementov za razumevanje, zakaj so bili napadeni prav ti ljudje. Tudi predstavniki skupnosti LGBT v Nemčiji so po napadu opozorili, da nevarnosti ne prihajajo samo iz skrajno desnih skupin, temveč tudi iz islamističnih krogov. Od oblasti in medijev pričakujejo, da bodo obe grožnji obravnavali resno in brez ideoloških dvojnih meril.
Resnice ni treba olepševati
Novinarska previdnost je potrebna, zlasti v prvih urah po napadu. Medij ne sme nekoga razglasiti za terorista samo na podlagi imena, porekla ali govoric na družbenih omrežjih. Ko pa povezavo uradno potrdijo policija, tožilstvo in notranji minister, pretirano nevtralne formulacije niso več previdnost. Postanejo uredniška odločitev, ki lahko bralcem prikrije bistveni kontekst.
Ekstremizem mora biti poimenovan ne glede na to, s katere strani prihaja. Brez olepševanja, brez kolektivnega obtoževanja in predvsem brez dvojnih meril.
