V Ankari je potekal vrh zveze NATO, na katerem so voditelji držav članic razpravljali o varnosti, obrambnih izdatkih, podpori Ukrajini in prihodnosti zavezništva. Med udeleženci je bil tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki je ob robu srečanja opozoril, da mora Slovenija v zavezništvu znova dokazati, da je zanesljiva partnerica.
Janša je bil jasen: Slovenija mora v Natu držati besedo. Po njegovih besedah država ne more pričakovati varnostnega ščita zavezništva, če sama ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti. Poudaril je, da se mora Slovenija resneje lotiti obrambnih vlaganj in nadoknaditi zamujeno na področju vojaških zmogljivosti.
»Nato bolj skrbi za našo varnost, kot Slovenija skrbi za varnost Nata,« je poudaril Janša in s tem jasno nakazal, da Slovenija v zavezništvu ne sme ostati država, ki veliko pričakuje, sama pa premalo prispeva.
Premier je opozoril tudi na posledice preteklih odločitev na obrambnem področju. Po njegovem mnenju je Slovenija zaradi neizpolnjenih zavez, prekinjenih projektov in zamujenih priložnosti prišla v položaj, ko mora pred zaveznicami po nepotrebnem sklanjati glavo. Izpostavil je, da so se cene vojaške opreme v zadnjih letih močno zvišale, dobavni roki pa podaljšali, zato bo popravljanje napak dražje in zahtevnejše.
Pomembna tema vrha je bila tudi Ukrajina. Slovenija naj bi v okviru zavezniških prizadevanj prispevala dodatna sredstva za vojaško pomoč Kijevu, s čimer želi pokazati, da ostaja del skupnega zahodnega odgovora na rusko agresijo.
A ankarski vrh ni bil pomemben samo zaradi velikih političnih izjav in varnostnih razprav. Ob robu srečanja je diplomatsko pozornost pritegnila tudi soproga predsednika vlade Urška Bačovnik Janša. Pred začetkom damskega programa ob vrhu zveze NATO jo je sprejela soproga turškega predsednika Emine Erdogan.
Sprejem Urške Bačovnik Janša pri Emine Erdogan je bil del spremljevalnega programa vrha, a takšni dogodki imajo v diplomaciji večjo težo, kot se zdi na prvi pogled. Medtem ko voditelji razpravljajo o obrambi, milijardah in geopolitičnih krizah, se v ozadju pogosto gradijo osebni stiki, zaupanje in simbolne vezi med državami.
Urška Bačovnik Janša se je tako znašla v diplomatskem delu srečanja, kjer se politika ne dogaja skozi ostre izjave in uradne sklepe, ampak skozi protokol, pogovore in prisotnost ob pomembnih mednarodnih dogodkih. Njena udeležba na sprejemu pri prvi dami Turčije je pokazala tudi mehkejšo plat slovenske prisotnosti v Ankari.
Če je Janša v Turčiji opozarjal, da mora Slovenija v Natu znova dokazati svojo verodostojnost, je Urška Bačovnik Janša ob robu vrha predstavljala tisti del diplomacije, ki se odvija stran od glavnih kamer, a vseeno pomaga graditi podobo države.
Ankarski vrh je tako za Slovenijo prinesel dvojno sporočilo. Na eni strani ostro opozorilo, da mora država resneje jemati svoje obrambne zaveze. Na drugi strani pa diplomatski nastop, ki je pokazal, da se ugled države ne gradi samo z govori predsednikov vlad, ampak tudi z nastopi, srečanji in simbolnimi gestami v ozadju velikih mednarodnih dogodkov.
Slovenija je iz Ankare odšla z jasnim sporočilom: v Natu štejejo dejanja, ne le besede. In če želi država uživati varnost zavezništva, mora tudi sama pokazati odgovornost, zanesljivost in spoštovanje dane besede.
P.O.
