Evropsko politično prizorišče pretresa novica, ki je mnoge presenetila. Po dolgih letih vladavine se od oblasti poslavlja Viktor Orbán, na čelo države pa prihaja Péter Magyar. Volitve na Madžarskem so tako prinesle konec ene najdlje trajajočih političnih er v sodobni Evropi.
A če so mnogi pričakovali radikalne spremembe, jih vsaj na enem ključnem področju očitno ne bo. Novi premier je že ob prvih izjavah poudaril, da država ne namerava spreminjati svoje migracijske politike. Južna mejna ograja ostaja, prav tako tudi zavrnitev podpisa evropskega migracijskega pakta, ki ga spodbuja Evropska komisija.
View this post on Instagram
V svojih izjavah je izpostavil, da obstajajo države, kot sta Slovaška in Poljska, ki so našle načine za spoštovanje evropske zakonodaje, ne da bi dopuščale nezakonite migracije – in da lahko to stori tudi Madžarska.
Takšna stališča so v evropskem prostoru sprožila številne razprave. Dejstvo, da tudi politik, ki velja za bolj zmernega in proevropskega, zavzema trdo linijo glede nadzora meja, kaže na širši družbeni konsenz znotraj države.
Vprašanje migracij in nadzora meja očitno presega klasične politične delitve. Volivci na Madžarskem so z rezultatom volitev sicer izrazili željo po spremembi oblasti, ne pa nujno tudi spremembe v vseh politikah ali pa v vsebini le teh.
Ob tem ostaja odprto vprašanje odnosa do evropskih institucij. Evropska komisija že dlje časa pritiska na države članice glede izvajanja skupne migracijske politike, vključno z morebitnimi finančnimi sankcijami za tiste, ki se kvotam upirajo.
Rezultat madžarskih volitev tako ne pomeni le notranjepolitične spremembe, temveč tudi širše sporočilo Evropi: vprašanja suverenosti, varnosti in nadzora meja ostajajo visoko na seznamu prioritet – ne glede na politično barvo vlade.
Ali bo to vplivalo tudi na druge države članice in prihodnje odločitve na ravni Evropske unije, pa bo pokazal čas.
P.O.
