Vsake toliko v javnosti slišimo stavek: “Nižje ne gre.” A slovenska politika vedno znova pokaže, da ima presenečenja še v rokavu. Med bolj bizarnimi trenutki, ki še danes krožijo po spletu, je tudi epizoda, povezana z Urška Klakočar Zupančič – in z zgodbo o gorili.
Trenutek, ki je šel v zgodovino
Posnetek, v katerem naj bi predsednica državnega zbora v precej zlomljeni angleščini nagovarjala sogovornika glede “posvojitve gorile”, je takrat dvignil ogromno prahu. Za ene nedolžna nerodnost, za druge dokaz, da se je politični diskurz nevarno oddaljil od resnosti. Splet si takšnih trenutkov zapomni – in jih ne pozabi.
Od resnih tem do viralnih trenutkov
Dogodek je hitro postal viralen. Namesto razprav o zakonih in reformah so družbena omrežja preplavili posnetki, komentarji in posmehljive interpretacije. Vprašanje, ki se je takrat postavilo – in ostaja aktualno še danes:
- ali politika še ohranja dostojanstvo,
- ali pa vse bolj postaja prostor viralnih izpadov?
“Nižje ne gre”… ali pač?
Ravno takšni primeri se pogosto uporabljajo kot dokaz, da je raven politične razprave padla. A zgodovina kaže, da vsakokrat, ko rečemo “nižje ne gre”, pride nov trenutek, ki to postavi pod vprašaj.
Primer Urška Klakočar Zupančič in “gorile” je za nekatere le anekdota, za druge pa simbol širšega problema. Trenutno so vsi iz leve politične opcije zgroženi zaradi novega predsednika Državnega zbora, mnogi pišejo, da nižje ne gre. A ko pogledamo Urškino zgodbo o gorili prav kmalu lahko ugotovimo, da smo najnižje že bili. Počasi se le dvigamo iz dna.
P.O.
