V zadnjih dneh je predsednik vlade Robert Golob na družbenih omrežjih dvignil precej prahu. V več objavah in posnetkih je jasno izrazil razočaranje nad političnim dogajanjem in dejal, da se počuti – prevaranega. Razlog? Sodelovanje med Slovensko demokratsko stranko (SDS) in stranko Resni.ca.
SLOVENIJA je bila;
– PREVARANA, ko ni bila zgrajena niti ena 🏡 poplavljencem.
– PREVARANA, ko se je zdravnike zmerjalo s paraziti.
– PREVARANA, ko so se ljudem zviševali davki.
– PREVARANA, so prostovoljni zdravstveni prispevek uvedli kot obvezen.
– itd.. pic.twitter.com/8jVD7DXSOF— Erika Planinšec (@ErikaPlaninsec) April 14, 2026
Presenečenje ali politična naivnost?
Golobovo ogorčenje marsikoga preseneča. Zakaj? Ker tako laiki, ki so si prebrali predvolilni program, kakor tudi politični opazovalci že dlje časa opozarjajo, da je Resni.ca po svojih stališčih jasno umeščena na desni politični pol. Gre za najbolj desno stranko, ki je trenutno v Parlamentu. Njihov program poudarja teme, ki so tradicionalno bližje konservativnim oziroma desnosredinskim volivcem. Če bi si premier natančneje ogledal predvolilni program te stranke, pravijo kritiki, bi težko pričakoval drugačen razvoj dogodkov.
Kje je tu presenečenje?
SDS, ki jo vodi Janez Janša, je že dolgo uveljavljena kot sredinsko-desna politična sila v Sloveniji. Podobno velja tudi za stranke – Nova Slovenija (NSi), SLS in Fokus, kakor tudi za Demokrate, ki skupaj tvorijo tako imenovani desnosredinski blok.
Zato se mnogi sprašujejo: kako je Golob res lahko presenečen, saj so bili predvolilni programi javno dostopni pred nedeljskimi volitvami. Ali gre za nepoznavanje politike ali pa zgolj za politično taktiko in za ustvarjanje javnega pritiska?
Politični signal ali iskanje pozornosti?
Golobovi videi in zapisi na družbenih omrežjih imajo tudi drugo dimenzijo – nagovarjanje javnosti. S tem, ko poudarja občutek “prevare”, skuša mobilizirati svoje volivce in hkrati opozoriti na povezovanja na drugi strani političnega prostora.
A kritiki mu očitajo, da gre bolj za predstavo kot za realno presenečenje. “Težko verjamemo, da premier ne pozna osnovnih političnih usmeritev strank, ki delujejo v državi,” je slišati iz opozicijskih vrst.
Kaj sledi?
Vprašanje, ki ostaja, je, ali bo ta javni izpad imel konkretne politične posledice ali pa gre zgolj za kratkoročno komunikacijsko potezo. Eno pa je jasno: slovenski politični prostor se znova zaostruje – in tudi družbena omrežja postajajo ključno bojišče za oblikovanje javnega mnenja.
P.O.
