Oblati so nam praviloma poznani na napolitankah ali podobnih jedeh, npr. oblati z 
višnjami ali mesni ocvrti oblati, pa čokoladna salama z oblati in podobno. V delu Slovenije pa zelo dobro poznajo tudi velikonočne oblate, ki jih priložijo k ostalim jedem za »žegen«.
Velikonočni “žegen”
Za velikonočni blagoslov jedi (žegen) na veliko soboto tako gospodinje pripravijo pletene jerbase, košare in cekarje ter jih napolnijo z vzorci velikonočnih jedi. K 
žegnanju se v košari nese praviloma meso (šunka, klobasa ali danka), ki predstavlja Kristusovo telo, kolač, potica ali štruklji so trnjeva krona, trije hreni pomenijo žeblje, rdeči pirhi pa Kristusove rane ali kaplje krvi. Nekateri v košaro dodajo še kvašen kruh, jabolka, kakšno pomarančo – in ponekod tudi oblate. Košaro za blagoslov jedi nato prekrijejo z vezenim ali čipkastim prtičem, ki je narejen in okrašen prav za to priložnost.
Kako se naredijo “velikonočni” oblati?
Oblati so opresen oziroma nekvašen kruh, izdelani pa so kot velike ovalne hostije. Pripravljeni so iz moke in vode, za peko pa se uporablja poseben pekač, ki pusti v končnem izdelku odtis Jezusovega monograma.
Testo za oblate je podobno tistemu za palačinke, vendar ne sme biti ne preredko ne pregosto. Z zajemalko se maso zlije na razgreto ploščo, vsake toliko časa se ploščo namaže s čebeljim voskom, da se oblati ne primejo nanjo in jih nato zlahka odstranimo, ko so pečeni. Oblati so zelo priljubljeni zlasti med otroki, saj so prijetnega blagega okusa in čvrsto hrustajo.
900 oblatov – za vsakega eden
V Tuhinjski dolini, v župniji Zgornji Tuhinj, ohranjajo tradicijo peke oblatov, ki jih med vernike razdelijo v tednu pred veliko nočjo. Spečejo vsaj 900 oblatov, za vsakega po enega. Enako šego ohranjajo v Blagovici, Krašnji in na Vačah. Oblate pečejo tudi redovnice v Mali Loki pri Ihanu.
J.A.
