Poslanka Slovenske demokratske stranke in predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je ostro odzvala na, kot pravi, nedopusten poseg v volilno pravico slovenskih državljanov, ki živijo v tujini. Po njenih besedah je bilo številnim volivcem, zlasti tistim iz prekomorskih držav, onemogočeno sodelovanje na nedavnih volitvah.
Na komisijo so se obrnili številni državljani iz držav, kot so Argentina, Brazilija, Združene države Amerike in Avstralija, ki volilnega gradiva – volilnih kart in glasovnic – niso prejeli pravočasno. Nekateri so glasovnice prejeli celo po 22. marcu 2026, ko so bile volitve že zaključene.
Po 82. členu Zakona o volitvah v državni zbor imajo državljani Republike Slovenije brez stalnega prebivališča v Sloveniji pravico glasovati po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Tem volivcem mora biti volilno gradivo poslano pravočasno, kar pa se po navedbah številnih prizadetih ni zgodilo.
Po podatkih iz splošnega volilnega imenika bi moralo glasovnice prejeti skoraj 114.000 volivcev v tujini, vendar jih je po neuradnih podatkih glasovalo le okoli 13.000. Takšno nesorazmerje po mnenju Lep Šimenko kaže na resne sistemske pomanjkljivosti.
Volilna pravica je po 43. členu ustave splošna in enaka ter predstavlja eno temeljnih človekovih pravic. Njeno uresničevanje mora biti zagotovljeno vsem državljanom pod enakimi pogoji, poudarja poslanka, kar pa v tem primeru očitno ni bilo izpolnjeno.
Posebej problematično se ji zdi dejstvo, da Državna volilna komisija glasovnice pošilja po navadni pošti, brez možnosti sledenja. To po njenem mnenju ne zagotavlja niti osnovnih standardov varnosti, saj ni mogoče ugotoviti, ali so bile pošiljke sploh oddane, izgubljene ali zadržane na poti.
Lep Šimenko zato predlaga drugačen pristop: glasovnice bi se lahko pošiljale po diplomatski pošti na veleposlaništva, ki bi nato poskrbela za pravočasno distribucijo. Tak način bi bil po njenem prepričanju hitrejši in varnejši. Ob tem se sprašuje tudi, zakaj v državah z večjim številom slovenskih državljanov ni omogočeno glasovanje na konzulatih.
»Žalostno je, da država po več kot treh desetletjih samostojnosti še vedno ne najde učinkovitega načina, da bi vsem državljanom omogočila uresničevanje volilne pravice,« je kritična.
Kot predsednica komisije meni, da je nujno poiskati rešitev za vse prizadete volivce. Tistim, ki volilnega gradiva niso prejeli pravočasno, bi morali po njenem omogočiti naknadno oddajo glasu, njihovi glasovi pa bi morali biti upoštevani. Le tako bo mogoče zagotoviti, da bo volilna pravica v praksi resnično splošna in enaka za vse.
