Premier Robert Golob je nedavno zatrdil, da je slovenski borzni indeks v času njegove vlade poskočil za sto odstotkov, medtem ko naj bi bil pod vladami Janez Janša vedno negativen. Trditev je zveneča, a temelji na laži – dejstva o borznem indeksu so precej bolj zapletena.
Kaj kažejo številke?
Osrednji slovenski borzni indeks SBI TOP je v zadnjih letih res močno zrasel. Po pandemičnem padcu v letu 2020 se je začel izrazito pobirati že v času zadnje Janševe vlade, rast pa se je nadaljevala tudi pod Golobovo vlado. Toda pripisovati celoten vzpon eni sami vladi pomeni ignorirati širši kontekst:
-
okrevanje po covidu-19,
-
globalne fiskalne in monetarne spodbude,
-
rast cen energentov in surovin (kar je koristilo nekaterim slovenskim podjetjem),
-
splošni bikovski trend na svetovnih trgih do leta 2022.
Za primerjavo: nemški indeks DAX in ameriški S&P 500 sta v istem obdobju prav tako dosegala visoke rasti. To kaže, da slovenska borza ni bila izoliran fenomen, temveč del širšega mednarodnega cikla.
Prav tako ne drži, da je bil indeks pod vsemi Janševimi vladami »vedno negativen«. Gibanja so bila odvisna od začetne točke mandata: če vlada nastopi tik pred globalno finančno krizo ali sredi nje, bo statistika videti drugače kot v obdobju globalne konjunkture. Borzni cikli namreč ne sledijo volilnim ciklom.
Kaj pomeni “100-odstotna rast”?
Odstotek je odvisen od izhodišča. Če indeks zraste z zelo nizke ravni (denimo po kriznem padcu), je lahko odstotna rast visoka, četudi absolutna raven še vedno ne pomeni zgodovinskega rekorda.
Poleg tega SBI TOP vključuje le peščico največjih in najbolj likvidnih podjetij na Ljubljanski borzi – trenutno devet. Med njimi so predvsem izvozno usmerjene in kapitalsko močne družbe, kot so Krka, Petrol ali NLB. Njihova uspešnost je pogosto bolj povezana z globalnim povpraševanjem, cenami energentov in obrestnimi merami – vse to pa je vpeto v globalno dogajanje, ne le nacionalno.
Borza ≠ celotno gospodarstvo
Lanska rast BDP v Sloveniji je bila 1,1 odstotka, izvoz pa je stagniral. To kaže precej drugačno sliko od evforične borzne rasti. Borzni indeks meri pričakovanja vlagateljev glede prihodnjih dobičkov omejenega števila podjetij – ne pa blaginje prebivalstva, produktivnosti malih podjetij ali kupne moči gospodinjstev.
Možna je torej situacija, ko:
-
borzni indeks raste zaradi dobičkov nekaj velikih družb,
-
medtem ko širše gospodarstvo beleži skromno rast,
-
realne plače stagnirajo,
-
mala in srednja podjetja čutijo upad naročil.
Politična poenostavitev
Politična skušnjava, da se borzni graf uporabi kot dokaz uspešnosti vlade, je razumljiva. A je zavajajoča. Vlade lahko vplivajo na poslovno okolje, davčno politiko in regulacijo, nimajo pa neposrednega nadzora nad globalnimi kapitalskimi tokovi, cenami energentov ali monetarno politiko Evropske centralne banke.
Če bi rast indeksa avtomatično pomenila uspešno vlado, bi morali enako logiko uporabiti tudi v obratni smeri – in vsako krizo ali korekcijo pripisati aktualni oblasti. Takšna interpretacija pa ignorira osnovno dejstvo: borze so ciklične in globalno povezane.
Trditev, da je slovenska borza pod eno vlado zrasla za sto odstotkov, pod drugo pa je bila vedno negativna, je preveč poenostavljena in v delu tudi netočna. Rast SBI TOP je del širšega mednarodnega trenda, njena dinamika pa je odvisna od začetnega trenutka merjenja.
Ključno vprašanje zato ni, kdo si lahko lasti borzni graf, temveč ali rast devetih velikih podjetij dejansko pomeni trajnostno in vključujočo rast celotnega slovenskega gospodarstva. Odgovor – sodeč po skromni rasti BDP in izvoza – še zdaleč ni enoznačen.
Portal Os
