Medtem ko uradni kanali predsednika vlade Roberta Goloba in njegove žene Tine, govorijo o kibernetskem napadu samo zato, ker so prejeli kritične komentarje na svoja omrežja, se na Instagramu odvija povsem druga zgodba.
Namesto hekerskega vdora na kar se zgovarja vlada in njeni ministri, naj bi šlo za spontani upor spletnih uporabnikov, ki do odkrito povedali kaj si mislijo. K temu naj bi jih pozval eden izmed spletnih vplivnežev – tokrat pod imenom Nepridiprav. Slednji naj bi pošteno zatresel gate trenutnemu predsedniku vlade!
Nepridiprav je očitno zgrožen nad dejanji in “delom” vlade Roberta Goloba – zato mu je uspelo to kar slovenskim medijem ni – razgaliti dvojnost, igro in pretkanost, ki jo premore stranka Svoboda. Spletni vplivnež pravi, da so še v Združenih Emiratih vladarji bolj dostopni kot Robert Golob.
#nepridiprav zatrese vlado, morda mu uspe to, kar ne zmorejo vsi mediji skupaj 💪🏼🤣 pic.twitter.com/lbtj2drj22
— Manja T. (@desno_vedno) February 22, 2026
Vplivneži stopili v igro, pri čemer se nikoli niso politično izpostavljali
Po mnenju številnih opazovalcev je Gibanje Svoboda samo odprlo fronto na družbenih omrežjih z lahkotnim, populističnim posnetkom Roberta Goloba z burekom. Poskus približevanja “navadnim ljudem” naj bi se hitro sprevrgel v nasprotni učinek. Spletni ustvarjalec Aleksandar Repić, znan kot “Nepridiprav”, je namreč svoje sledilce pozval k sodelovanju v anketi, ki jo je objavil Golob – vprašanja glede svobode. Kmalu so se pod objavami predsednika vlade in stranke začeli vrstiti kritični komentarji. Med komentatorji so bili tudi drugi prepoznavni spletni obrazi, med njimi zdravnica in vplivnica Ana D. Prašnikar – ki so ji celo grozili (njej in njeni družini).
Nova realnost: predsednik vlade kritične sledilce označil za kibernetski napad? Prav tako spomnimo, da je prepovedal oddajo Tarča
Ko je sledila še Instagram anketa o tem, ali se ljudje v Sloveniji počutijo svobodne, se je zgodil preobrat: rezultat naj bi bil za vladajoče izrazito neugoden – več kot 90 odstotkov odgovorov “ne”. Anketa je bila po nekaj urah izbrisana, komentarje pa so označili kot kibernetski napad – naj bi imeli Svobodo, pa vendarle se obnašamo huje kot Sverna Koreja. Ko so se pojavile trditve o organiziranem kibernetskem napadu, so vplivneži svoje sledilce spodbudili, naj pod objavami zapišejo, da niso lažni profili. Rodil se je hashtag #nismofejk, ki se je začel širiti po komentarjih politikov Svobode.
Ker mediji zgolj povzemajo sporočila iz Svobode, da so žrtve kibernetičnega napada, se kot zunanji opazovalec čutim dolžnega pojasniti vam, kaj se danes na Instagramu v resnici dogaja.
1. Svoboda izgublja vojno na socialnih omrežjih proti spletnim vplivnežem in njihovim… pic.twitter.com/UrjWez8NA7— Luka Svetina (@LukaSvetina) February 21, 2026
Brisanje komentarjev in cenzura – Severna Koreja?
Podporniki vplivnežev trdijo, da stranka množično briše kritične zapise. Po njihovem mnenju je število nezadovoljnih uporabnikov tako veliko, da brisanje ne dohaja tempa objav. V ozadju se odpira vprašanje svobode govora – ironija, ki jo kritiki radi poudarjajo glede na ime stranke. Spomnimo, da je pred dobrim tednom dni tudi oddaja Tarča želela razkriti sumljivo dogajanje okoli Roberta Goloba, zato je bila čez noč odpovedana.
View this post on Instagram
Obrambna strategija ali krizni PR?
Na družbenih omrežjih so se oglasili tudi predstavniki podmladka in nekateri ministri, ki so zatrjevali, da so tarča organiziranega kibernetskega napada in da to ni realna slika njihove slabe politike. Objave so bile po mnenju kritikov vsebinsko podobne, kar je sprožilo dodatne dvome in očitke o usklajeni komunikacijski strategiji.
Golob zapravil 150 000€ denarja za umetno buildanje profila in dobi v obraz resnico ljudstva, ki jo imenuje “KIBERNETIČNI NAPAD” 🤣
Karma je resnična. 🤣 pic.twitter.com/OVmsAp85MB
— Miha Mojster (@MihaMojste24266) February 21, 2026
Nova realnost politike
Dogajanje razkriva širši premik: politični boj se seli na družbena omrežja. Tradicionalni mediji niso več edini prostor oblikovanja javnega mnenja. Vplivneži z desettisoči sledilcev lahko v nekaj urah preusmerijo razpravo in mobilizirajo množice. Ali gre za spontano nezadovoljstvo ali za organizirano digitalno ofenzivo, bo verjetno predmet nadaljnjih analiz. Dejstvo pa ostaja: politična komunikacija se je preselila na Instagram in TikTok, kjer odziv ni več mogoče v celoti nadzorovati. Tudi z denarjem ne.
Portal OS



























