Vsak dan hodimo po ulicah Slovenije, občutimo varnost in mir, a za zidovi zaporov se skrivajo ljudje, ki so storili najhujše zločine – morilci. Ali smo res varni, ali nas lahko kazenski sistem zaščiti pred njimi?
16 moških, 30 let zapora – kdo so ti ljudje?
Po podatkih iz leta 2025 trenutno 16 moških prestaja 30-letno kazen zaradi umorov. Med njimi so imena, ki so pretresla javnost: Viktor Rafolt, Ivan Perić, Ermin Brkić, Boštjan Koprivnikar, Jožef Kovač in Silvo Drevenšek.
Nekateri so prestali že polovico kazni in bodo lahko zaprosili za pogojni izpust, a vprašanje ostaja: so kazni dovolj za najhujše zločine?
Najhujši primeri slovenskih morilcev
-
Metod Trobec – serijski morilec, ki je umoril najmanj pet žensk in jih sežgal v krušni peči.
-
Silvo Drevenšek – trojni umor nekdanje partnerke in njenih staršev; sprva dosmrtna kazen, kasneje omiljena na 30 let.
-
Jožef Kovač – ugrabitve in umori podjetnikov; prestaja 30-letno kazen.
-
Viktor Rafolt, Ivan Perić, Ermin Brkić, Boštjan Koprivnikar – vsi prestajajo kazni za večkratne umore.
Vsak od teh primerov je šokanten, a niso osamljeni. Zločini so brutalni, načrtovani in pustijo trajne posledice na družinah žrtev.
Prenizke in premile kazni?
Čeprav je najvišja kazen 30 let, strokovnjaki opozarjajo:
-
Za najhujše zločine je 30 let premalo – trojni in množični umori trajno zaznamujejo družbo.
-
Pogojni izpust po 22 letih odpira vprašanja o rehabilitaciji in varnosti družbe.
-
Dosmrtna kazen je redka – zakonsko možna, a skoraj nikoli izrečena, kar sproža dvome, ali so storilci res ustrezno kaznovani.
Ali lahko zaupamo slovenski kazenski sistem?
Vprašanje, ki ga mnogi postavljajo, je: ali lahko res zaupamo, da slovenski kazenski sistem ščiti družbo?
-
Zapor odvzame svobodo, a ne povrne izgubljenega življenja.
-
Pogojni izpusti in relativno “kratke” kazni za najhujše umore ne zagotavljajo popolne pravičnosti.
-
Sistem pogosto ne nudi dovolj programov za rehabilitacijo in zaščito družbe po izpustih.
Svojci žrtev čutijo posledice vsako minuto – izguba ljubljenih, stalna tesnoba in občutek, da pravica ni povsem zadostila.
Zapor – res dovolj?
30 let ali pogojni izpust ne zagotavljata, da prestopnik ne bo ogrozil družbe po izpustu. Strokovnjaki zato predlagajo:
-
Razširitev rehabilitacijskih programov za prestopnike,
-
Bolje organizirano podporo žrtvam in njihovim družinam,
-
Preučitev možnosti za resnejše kazni pri najbolj brutalnih umorih.
Slovenija je varna država, a morilci so med nami – za zidovi zaporov, vendar njihove zgodbe odmevajo. Vsak primer opominja, da zakonodaja lovi posledice, družba pa ostaja ranljiva.
30-letne kazni so stroge, a mnogi menijo, da pravica za žrtve še zdaleč ni zadostna. Ali lahko res zaupamo slovenski pravni državi, da ščiti družbo in zagotovi pravičnost za vse?
Portal OS
