Sprejemanje občinskih prostorskih načrtov (OPN) je po novi zakonodaji oteženo, kar občinam kravžlja možgane in v samo delo vnaša nezadovoljstvo. Zakaj je temu tako? Kot glavni razlog so spremembe, ki jih od leta 2023 uvajata Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3) in Gradbeni zakon (GZ-1).
Po novem zakonu GZ-1 in spremembami v Zakonu o urejanju prostora, so postopki in zahteve za usklajevanje postali strožji, daljši in bolj zapleteni; novi zakon zahteva več usklajevanj med občinami, državnimi institucijami in civilno družbo. Mnenjedajalci (ministrstva, agencije, zavodi) imajo zdaj večja pooblastila, kar pomeni, da lahko zavrnejo OPN ali zahtevajo dodatne spremembe. Občine se soočajo z več birokratskimi ovirami, kar podaljšuje postopek sprejemanja OPN. OPN je potrebno pripraviti v več fazah in zagotoviti širšo javnost razpravo, kar povečuje administrativno breme, seveda pa se bodo spremembe odražale predvsem v nezadovoljstvu ljudi.
Novi zakon prav tako predpisuje obvezno digitalizacijo prostorskih načrtov, kar pomeni, da morajo občine prilagoditi svoje informacijske sisteme. Zahtevana je uskladitev s sistemom enotne evidence nepremičnin in bolj podrobno kartografsko dokumentacijo. Prostorski načrti morajo biti usklajeni s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in drugimi dolgoročnimi državnimi strategijami. Če so predlogi občin v neskladju z državno politiko, jih lahko zavrnejo ali zahtevajo popravek. Trenutno pa prevladuje “zeleni trend”, ki močno poslabšuje novo izdajanje gradbenih dovoljenj – kar v praksi pomeni, da ima varstvo okolja vse večjo vlogo; novi zakon zahteva podrobnejše presoje vplivov na okolje, kar pomeni dodatne analize in sodelovanje z okolijskimi agencijami. To upočasni sprejemanje OPN, saj lahko že manjše spremembe zahtevajo dodatne študije ali popravke. Prav tako ima država zdaj več možnosti, da poseže v občinske načrte, če ti niso usklajeni z nacionalnimi cilji. Mnogi investitorji in občine se pritožujejo, da so državne zahteve preveč rigidne in zavirajo razvoj, kar se bo na samem prostorskem delovanju občin, regij in države, poznalo še vrsto let. Posledično lahko govorimo o:
- Zamudah pri gradbenih projektih – Ker OPN določa pogoje za gradnjo, zamude pri njegovem sprejemanju zavirajo investicije v stanovanjsko in gospodarsko gradnjo.
- Večjih stroški za občine – Dolgotrajni postopki pomenijo večje stroške za pripravo načrtov, svetovalce in študije.
- Povečanem nezadovoljstvu občanov in investitorjev – Ker se sprejemanje OPN zavleče, to vpliva na razpoložljivost zemljišč, razvoj podjetništva in stanovanjsko gradnjo.
Občine opozarjajo, da je zaradi pretiranih birokratskih zahtev in daljših postopkov prostorsko načrtovanje postalo počasnejše in manj fleksibilno. Mnoge občine si zato prizadevajo za poenostavitve postopkov ali dodatno pomoč države pri usklajevanju, vendar prvi signali kažejo, da so vsi poskusi neuspešni.
Portal OS
