Po tem ko je vlada v petek zvečer na dopisni seji po nujnem postopku v nadaljnjo obravnavo v DZ poslala predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, češ da bo pripomogel k večji dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema, so na nogah zdravstveni delavci.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides zaradi predloga interventnega zakona zahteva urgenten sestanek z ministrico zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Na njem se želijo dogovoriti o realizaciji stavkovnih sporazumov in umiku spornih določb interventnega zakona. V nekaterih členih namreč vidijo napoved prisilnega dela zdravnikov.
“Vlada je s predlogom interventnega zakona priznala, da so razmere v slovenskem javnem zdravstvu kritične. Iz samega predloga zakona namreč jasno izhaja, da so razmere v javnem zdravstvu enako kritične, kot če bi bila epidemija, poplava ali neka druga naravna nesreča. Če so razmere v zdravstvu izredne, potem je potrebno tudi plače v zdravstvu reševati izredno,” poudarjajo v sindikatu.
“To je predlog zakona, ki je šel mimo vseh socialnih dialogov in mimo mnenja stroke,” je v današnji izjavi za medije dejal predsednik Fidesa Damjan Polh in dodal, da jim politika narekuje bremena mimo njihovih mnenj. Ta zakon je po njegovih besedah žalitev za zdravstvo, ki je v epidemiji covida-19 stopilo skupaj in pomagalo ublažiti njene posledice.
“V Fidesu smo bili več kot kooperativni, dali smo jim čas, sami so si postavili svoje roke, niti enega roka niso izpolnili,” je dejal član sindikata Milenko Stanković. Bliža se čas, ko bo treba “položiti račune” in urediti delovne pogoje in primerno plačilo, je dodal. Od leta 2018, ko je zaživel trenutni plačni sistem, je inflacija narasla za 40 odstotkov, vlada pa je plače v zdravstvu blažila z minimalnimi dvigi, opozarja. “V Fidesu imamo tega počasi dovolj in mislim, da je po novem letu čas za ostre ukrepe,” je dodal.
Kritični so tudi do člena zakona, ki predvideva ukrepe glede izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela. Med začasnimi ukrepi je predvidena možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev soglasja za delo pri drugem izvajalcu ter prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke.
V kolikor držijo v javnosti dostopni deli zakona, iz katerih po mnenju Fidesa izhaja, da namerava država reševati zdravstvo s prisilnim delom zdravnikov in ostalih zaposlenih v zdravstvu, bo sledil zdravniški upor, so opozorili v nedeljo. “Konflikt je eskaliral že s samim predlogom zakona. Fides bo pri stopnjevanju sindikalnih aktivnosti sledil ogorčenju in jezi, ki ju je predlog zakona sprožil med zdravniki,” je danes napovedal sindikat.
“Politiko naprošamo in pozivamo, da se ta zakon spremeni in skladno z mnenjem zdravniških društev in tudi sindikata pripravi tako, da bo sprejemljiv tudi za nas, za zdravstvene delavce, ki v tem procesu delamo,” je dejal član Fidesa Silvan Saksida. Napovedal je, da se bo v kratkem sestal glavni odbor Fidesa, ki mu bodo predložene možnosti tega protesta, neka oblika slednjega namreč “v kratkem bo”.
Tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič pravi, da v tem zakonu mrgoli sistemskih ukrepov, ki vanj ne sodijo.”Obžalujemo, da ministrstvo za zdravje in vlada nista resno vzela našega poziva po usklajevanju socialnih partnerjev zvezi s tem tako zelo pomembnim zakonskim predlogom”. Na vlado so namreč 10. novembra naslovili zahtevo, naj zakon pripravijo v socialnem dialogu, saj bodo v nasprotnem primeru rešitve enostranske in bistveno slabše.
