Število ilegalnih migrantov, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito, je več kot štirikrat večje od lanskoletnegaLetošnji trend porasta je velik in strm.

 

V obdobju od 1. 1. 2022 do 30. 11. 2022 je bilo obravnavanih 27.224 ilegalnih prehodov državne meje. V lanskem enakem obdobju so obravnavali 9.310 ilegalnih prehodov. Število ilegalnih prehodov se je povečalo za 192,4 odstotkov glede enako obdobje preteklega leta. Letošnja številka brez decembrskih ilegalnih prehodov meje je že skoraj trikrat presegla lansko celoletno, ko so obravnavali 10.067 oseb. 

Sodeč po vseh fotografijah in posnetkih, ki jih je moč spremljati po spletu,  v Evropo prihajajo večinoma le moški. Žensk in otrok med njimi skorajda ni oziroma so redke izjeme.

Največ ilegalnih prehodov je obravnavala PU Koper in sicer kar dobro polovico vseh prehodov, natančneje 57,8 odstotkov. Z opaznim povečanjem števila glede na enako lansko obdobje sledi PU Novo mesto  z deležem tretjine. Letošnje leto se je začelo z večjim številom od lanskega leta in strmim porastom števila, ki se je začelo v letošnjem marcu. Pričakovano se je porast števila nadaljeval tudi naprej.

Obravnavanih je bilo 26.810 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Število je večje kar za neverjetnih 436,7 odstotkov od primerljivega lanskega obdobja, ko je bilo evidentiranih 4.995 namer. Tisti, ki so izrazili namero podaje prošnje za mednarodno zaščito, so bili v nadaljnji postopek predani pristojnemu organu s področja mednarodne zaščite.

Poleg izraženih namer za mednarodno zaščito je Policija od začetka ukrajinske krize v obdobju od 24. 2.2022 do 30. 11. 2022 sprejela tudi 7.368 vlog za začasno zaščito.

Policija je že v mesecu oktobru v svojem poročilu glede ilegalnih migracij zapisala: “Trend porasta števila izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito je letos izrazito strm. Kaže na očiten porast problematike zlorab našega azilnega sistema.”

Trendi, ki se kažejo letos, so precej zaskrbljujoči. Pridobitev azila je poenostavljena in ilegalni migranti to s pridom izkoriščajo. Nemčija se je odločila poostriti nadzor na meji z Avstrijo, saj je vdor ilegalnih migrantov na tem področju velik. Avstrija že dlje časa poostreno nadzira svoje meje s Slovenijo. Če to stori še Italija, bomo kar naenkrat postali otoček sredi Evrope, kamor imajo ilegalni prišleki na stežaj odprta vrata, naprej pa jim bo pot presekana.

Bomo postali država, kjer se bo vsakodnevno povečevalo število prišlekov iz tretjih držav? 

Ob vsem navedenem pa smo očitno popolnoma pozabili na dejstvo, kaj azil pravzaprav je in komu pripada. Seveda pa pozabljamo tudi na dejstvo, da vsak lahko v državo vstopi povsem legalno, na legalen način in kasneje zaprosi za status azilanta ali begunca. Ob tem pa se seveda poraja tudi vprašanje, zakaj v Evropo in s tem tudi k nam, hodijo le moški, ki bi v državah, od koder prihajajo, lahko naredili največ. Za seboj pa puščajo ženske in otroke, ki so prepuščeni sami sebi. Predvsem pa je zanimivo dejstvo, da za azil zaprosijo, ko prepotujejo že kup varnih držav, v kateri bi to lahko storili, pa tega ne naredijo.

Je v takih primerih sploh pravilno govoriti o političnih beguncih ali beguncih, ki bežijo zaradi vojn? Ali pa gre za povsem ekonomski vidik prihoda. Glede na velik val migracij, ki smo mu bili priča v letu 2015 in izkušenj, ki smo jih takrat pridobili, lahko povsem legitimno rečemo, da velika večina ni prišla z namenom vključitve v novo okolje in sprejema drugačnih navad življenja, temveč je prišla zgolj in samo zato, da drugi poskrbijo za njihovo preživetje.

Koliko let bo še potrebno in predvsem koliko ilegalnih migrantov bo še moralo priti, da bo Evropa dojela, da ne bodo rešili starajočega prebivalstva, da prišleki ne bodo tisti, ki bodo delali, temveč so tu, da bomo Evropejci poskrbeli za njih in poleg tega skrbeli in pošiljali tako finančna sredstva kot tudi hrano, zdravstvene in ostale dobrine tistim, ki so ostali v matičnih državah in za katere bi po vsej logiki morali poskrbeti prav ti zdravi moški, ki jih sedaj gostimo v Evropi?

 

Spletno uredništvo