Zaradi neuveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi so ogrožena tudi evropska sredstva.

Načrt za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: NOO) predstavlja enega od temeljev za uspešno okrevanje in dolgoročni razvoj države po zastoju, ki ga je povzročila pandemija COVID-19. Slovenija se je že pred tem soočala z določenimi razvojnimi tveganji, saj so na nekaterih področjih gibanja odstopala od usmeritev Strategije razvoja Slovenije 2030 (v nadaljevanju: SRS 2030), ki je krovni razvojni načrt države. Med temi zlasti izstopa počasno odzivanje na tehnološke, demografske in podnebne spremembe.

Pandemija COVID-19 je še bolj razgalila slabosti in ranljivost zdravstvenega sistema. Ta je dodatno obremenjen tudi zaradi staranja prebivalstva. Sistem se sooča tudi s pomanjkanjem zdravstvenega kadra, poleg tega pa še nismo uspeli v celoti izkoristiti potenciala, ki ga tudi na tem področju prinaša digitalizacija. Projekcije kažejo, da bo do leta 2050 Slovenija med demografsko najstarejšimi državami. Poleg ukrepov na področju zdravstva je ključni izziv za ohranjanje kakovostnega življenja v starosti tudi vzpostavitev enovitega sistema dolgotrajne oskrbe. Tu potrebe naraščajo še hitreje kot v zdravstvu, so pa zaradi neustrezno urejenega sistema že zdaj v znatni meri nezadovoljene. Za premik pri ureditvi tega področja je nujno čim prej doreči vprašanje glede virov financiranja novega sistema.

Načrt za okrevanje in odpornost vključuje naslednje sklope reformnih in naložbenih ukrepov: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost, ki se odzivajo na šest sklopov izzivov, ki jih je v okviru Mehanizma na okrevanje in odpornost prepoznala EU.

V okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« bo Slovenija lahko izkoristila okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,2 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev

• 312 milijonov evrov iz pobude React-EU,
• 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod,
• 1,8 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost,
• 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja.

Na podlagi tega je bil narejen slovenski Načrt za okrevanje in odpornost, pri čemer je Evropska komisija 1. 7. 2021 sprejela pozitivno oceno zanj. Ta pozitivna ocena je osnova za izplačilo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil, ki jih bo EU nakazala Sloveniji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (Recovery and Resilience Facility – RRF). S temi sredstvi se bo podprlo izvajanje ključnih naložbenih in reformnih ukrepov iz načrta Slovenije za okrevanje in odpornost.

Slovenija se je v NOO zavezala, da bo odpornost sistema skrbi za osebe, ki zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo samostojno poskrbeti zase, transparentnost in dolgoročna vzdržnost rešitev na področju dolgotrajne oskrbe zagotovljena z reformo na tem področju in sprejemom sistemskega zakona, ki bo celovito uredil področje dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti. 

Dostopnost in dosegljivost pravic in storitev na področju dolgotrajne oskrbe in učinkovitost pri organizaciji sistema dolgotrajne oskrbe so namreč ključni elementi za zagotavljanje celostne obravnave oseb, ki so odvisne od tuje pomoči zaradi staranja, bolezni, invalidnosti ali drugih razlogov. Dolgotrajna oskrba mora biti upravičencem dostopna, kakovostna in varna, v celotnem procesu dolgotrajne oskrbe pa uporabnik imeti aktivno vlogo od načrtovanja do izvajanja storitev. Z reformo naslavljamo kadrovske izzive na področju dolgotrajne oskrbe, s poudarkom na krepitvi poklicnih kompetenc in širitvi pristojnosti zaposlenih v domski oskrbi (v nadaljevanju: DO) in izvajalcev neformalne oskrbe, za izvajanje različnih aktivnosti, ki jih uporabniki potrebujejo. Prav tako z reformnimi ukrepi naslavljamo dolgoročno finančno vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe. Dvig sredstev za dolgotrajno oskrbo in diverzifikacija virov omogoča, da bo sistem dolgotrajne oskrbe dolgoročno finančno vzdržen, storitve, ki jih uporabniki potrebujejo, pa v višjem deležu financirane iz javnih virov in vsem enako dostopne. Ob višanju sredstev, ki jih bo država namenila za področje dolgotrajne oskrbe, sočasno vzpostavljamo nacionalne modele spremljanja kakovosti storitev v dolgotrajni oskrbi in upravičencem omogočamo tudi dostop do novih 17 storitev, kot so storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in storitve e-oskrbe, ki predstavljajo pomemben vidik preventive, s ciljem čim daljšega ohranjanja čim višje stopnje sposobnosti samooskrbe uporabnikov.

V kontekstu podaljševanja življenjske dobe se pričakuje tudi porast števila oseb, ki bodo potrebovale dolgotrajno oskrbo. V Republiki Sloveniji je, upoštevajoč omejene človeške in finančne vire, treba krepiti in razvijati možnost oskrbe v institucijah in oskrbe na domu. Reformni ukrepi podpirajo zavezo k deinstitucionalizaciji in zagotavljanju možnosti celostne obravnave oseb na njihovem domu, saj s tem ne sledimo le izpolnjevanju zavez nacionalnih in mednarodnih strateških dokumentov, ampak naslavljamo tudi želje državljanov, ki kljub različnim oviranostim želijo čim dlje ostati doma. Dostop do različnih oblik organiziranosti in izvajanja dolgotrajne oskrbe bo ciljni populaciji omogočal možnost izbire in prehoda med različnimi oblikami glede na potrebe uporabnikov.

V NOO je Slovenija tudi ocenila višino potrebnih sredstev za izvedbo investicij, tudi za vzpostavitev  nove organizacijske oblike – negovalnih domov – ki bo omogočala celostno obravnavo odraslih oseb, ki potrebujejo večji obseg DO in kompleksnejše storitve s področja zdravstvene nege oziroma kontinuirano zdravstveno nego izven hospitalne oskrbe. V okviru negovalnih domov se je načrtovala tudi vzpostavitev mreže rehabilitacijskih centrov za osebe, upravičene do DO, ki zagotavljajo storitve v obliki institucionalne oskrbe, ambulantne obravnave ali mobilnih timov za izvajanje storitev na domu upravičencev. Predvideli smo investicije, ki bi omogočile večje število novih postelj s pripadajočimi prostori in opremo za zagotavljanje celostne obravnave oseb, ki potrebujejo večji obseg DO. Prav tako smo predvideli izgradnjo nove infrastrukture za vsaj 850 mest v obliki manjših, samostojnih bivalnih enot, ki bodo namenjene uporabnikom DO, ki potrebujejo osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo, prilagojeno njihovim potrebam (na novo bomo zgradili približno 42 bivalnih enot s kapaciteto okoli 20 postelj); zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje skupnostnih storitev in programov, ki bodo omogočali samostojno življenje in preprečevali socialno izključenost uporabnikov; omogočanje učinkovitega upravljanja s tveganji, povezanimi z nalezljivimi boleznimi; kakovostna in varna obravnava oseb z visoko stopnjo odvisnosti od pomoči drugih.

V okviru NOO se je Slovenija zavezala k sprejemu in uveljavitvi Zakona o dolgotrajni oskrbi in k pristopu h konkretnim izvedbenim projektom. Vladna koalicija pod vodstvom Roberta Goloba pa s tem, ko zamika izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi, ogroža pridobitev evropskih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost in izvedbo vseh aktivnosti, ki so v načrtu za okrevanje in odpornost Slovenije predvideni za področje dolgotrajne oskrbe.

Zaradi vseh navedenih dejstev je največja opozicijska stranka tudi začela z zbiranjem podpisov za referendum, na katerem se bomo lahko državljanke in državljani opredelili proti zamiku začetka izvajanja zakona, kar želi doseči vlada.

Spletno uredništvo