V Slovenski demokratski stranki nasprotujejo Zakonu o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki nepremišljeno povečuje število ministrstev iz 17 na 20, kar posledično pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce.

 

Novela Zakona o Vladi Republike Slovenije dokazuje, da so za vlado Roberta Goloba prioriteta funkcionarski stolčki, saj želijo z večjim številom ministrstev, zagotoviti službe neizvoljenim politikom.

Državni zbor je 22. 6. 2022 sprejel Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, s katerim se povečuje število ministrstev iz 17 na 20, ter se umetno deli, združuje in prenaša posamezna področja, za katera so ministrstva zadolžena. 

Smiselnih zaokrožitev področij po spremembi zakona praktično ni. Edina smiselna je združitev kohezijske politike in regionalnega razvoja, ki pa ostaja na pol poti, saj lokalno samoupravo pušča v drugem ministrstvu, načrt za okrevanje pa v tretjem. Smiselna bi bila združitev vseh področij in istočasno ukinitev Ministrstva za javno upravo, ki po prehodu posameznih področij postaja vsebinsko prazen in nepotreben. Smiselno bi bilo torej krčenje števila ministrstev, ne pa povečevanje. Iz predloga zakona in iz javnih objav ob tem, kdo vse bi zasedel ministrske funkcije na novoustanovljenih resorjih, je jasno le, da je treba neizvoljenim politikom zagotoviti dobro plačana delovna mesta.

Po kreativnosti posebej izstopa Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki si ga je izboril Luka Mesec, predsednik stranke, ki se je komaj prebila v parlament. Kaj vse je koalicija Roberta Goloba umetno stlačila v novo ministrstvo, ki je svetovni unikat?

    • dolgotrajno oskrbo, oskrbo starejših so pustili na področju sociale,
    • zemljiško in stanovanjsko politiko,
    • razvijanje in promocijo modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih,
    • udeležbo delavcev pri dobičku ter ostalih t. i. politik ekonomske demokracije.

Novoustanovljeni resor bi se torej po sprejeti noveli zakona ukvarjal z vsem po malo, kar ne bi prineslo nobene učinkovitosti, temveč levečjo možnostnastanka nesoglasij, vztrajnega pregovarjanja glede delitve pristojnosti in zmede.

Naj spomnimo, da so vladne ekipe v zgodovini Slovenije doslej bile različno številčne. Tako so v mandatu prve Janševe vlade 2004–2008 imeli 12 ministrstev, v mandatu v letu 2012 pa le dobrih 11. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je najbolj vitka in najbolj operativna vlada bila 10. slovenska vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Imela je 11 ministrov in ministrico brez resorja, ki je vodila Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torej, državo lahko vodi skoraj polovico manjša ekipa, kot pa jo želi aktualna Golobova ekipa.

Slika

Golob in predstavniki njegove koalicije so v obrazložitvi sprememb zakona o vladi navedli, da bo zaradi povečanja števila ministrstev Vlada RS bolj odzivna in bolj operativna. Se tudi vam zdi, da lahko več vpletenih zagotavlja večjo učinkovitost? Ob tem se zagotovo tudi zastavlja vprašanje, ali lahko v Švici z 8 milijoni prebivalcev, kjer imajo sedem ministrstev, rečemo, da niso operativni in učinkoviti? Ali pa Švedska in Madžarska, ki jih imata 11. Avstrija in Bolgarija imata 12 ministrstev. Nizozemska, Grčija, Finska in Belgija pa 13. Gre za države z nekaj milijoni prebivalcev, med 6 in 10, torej trikrat ali štirikrat več, kot jih ima Slovenija.

Slika

Aktualni minister za delo, in bodoči za solidarno prihodnost, če bo zakon o vladi sprejet Luka Mesec je ob svojem zaslišanju za ministra povedal, da pričakuje, da bo eno leto izgubil samo s tem, da bo vzpostavil ministrstvo.

To je le še en razlog, zakaj noveli zakona o vladi v Slovenski demokratski stranki nasprotujejo in so se odločili za zbiranje podpisov za razpis referenduma. Nova ministrstva bodo zahtevala eno leto usklajevanj, novih sistemizacij, urejanja prostora, zaposlitev in še mnogo drugih stvari, ki so potrebne za vzpostavitev ministrstva.  Prej kot o učinkovitosti, bi lahko govorili o enem letu mrtvega teka.

To pa je še več razlogov, zakaj je novela zakona o vladi absurdna in nepotrebna.

  • Nepremišljeno povečevanje števila ministrstev iz 17 na 20, pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce, zato ne drži navedba Roberta Goloba in koalicije, da zakon nima finančnih posledic na državni proračun in druga javno finančna sredstva;
  • ker predlagano število ministrstev ne sledi mednarodni ureditvi držav, ki so navedene v obrazložitvi zakona (Republika Slovenija bi bila v primeru sprejetja novele absolutni rekorder po številu ministrstev v Evropski uniji);
  • ker tako oblikovano in povečano število ministrstev ne prinaša učinkovitosti, temveč le večjo možnost nastanka nesoglasij;
  • ker številčnost ministrstev prinaša še več birokracije v državi, ki se že tako ali tako duši pod grmado različnih predpisov;
  • ker je takšen zakon tudi na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora sporen z vidika pravne varnosti, ki zahteva notranjo skladnost, jasnost, preglednost in konsistentnost pravnega sistema.

S predlagano novelo zakona o vladi bomo kot država torej postali absolutni rekorderji, vendar v negativnem smislu. Dejstvo je, da tako povečano število ministrstev in tako umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade, ki bo potrebno v obdobju, ki je pred nami.

Še več, delovna področja dosedanjih vlad so bila oblikovana na temelju programa oziroma koalicijske pogodbe, ki so si ga zastavile stranke koalicije, pri tokratni pa tega ni. Koalicijska pogodba je mrtva črka na papirju, ki je sama sebi namen.

Zgovoren je pogled na število ministrstev dosedanjih vlad v Republiki Sloveniji:

Slika

Ker v Slovenski demokratski stranki ocenjujejo, da gre pri vprašanju oblikovanja vlade za pomembno družbeno vprašanje, saj številčnost Golobove ekipe bistveno presega vse dosedanje vlade v zgodovini države in ker menijo, da je potrebno širše soglasje o tem, na kakšen način bo delovala Vlada Republike Slovenije z vidika učinkovitosti, preglednosti, konsistentnosti, pravne varnosti, za blaginjo Slovenije ter državljank in državljanov, menijo, da je pomembno, da se o predlagani rešitvi organizacije vlade državljanke in državljani odločijo na referendumu.

Gre namreč za pomembna vprašanja, ki neposredno vplivajo na učinkovitost, sistematičnost in urejeno delovanje naše družbe, kot tudi za konkreten poseg v položaj in vsakdanje življenje mnogih ljudi.

Prav zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov pozivajo vse, da oddajo podpis proti dodatnemu bohotenju birokracije.

 

Spletno uredništvo