V življenju smo mnogokrat postavljeni pred take in drugačne preizkušnje. Nekatere ostanejo za vedno skrite pred širšo javnostjo, nekatere pa tisti, ki so jih izkusili, delijo z javnostjo. Tokrat z vami delimo zgodbo Pavla Ruparja, ki jo je danes, na prvo obletnico, delil s svojimi sledilci na družabnem omrežju.
Tisti čas je bilo tako lepo.. Miklavževa večerja je minila v krogu žene, hčerkine in sinove družine s sorodniki in mojimi tremi vnuki Žigom, Anžetom in angelčkom Lenartom.. Zame je to praznik vseh praznikov, le Božič je še večji.
Dan kasneje sem prejel povabilo v program SVIT, ki sem ga sicer vsa leta zavračal. Pričakovanje in veselje Božiča in Silvestrovega je po pregledih vzela mora napisana na diagnozi: RAK! Sesul sem se..!!! Eno leto je tega..
Ne znam opisati stanja strahu, poslavljanja od vnukov, od otrok žene, pred sabo sem videl le še smrt.. Ves čas sem samo jokal.. Zatekel sem se k molitvi in mojima tržiškima “junakoma”, nadškofu Antonu Vovku in mojega dragega župnika Jakoba Aljaža za lažje prestajanje bolezni.. In malo upanja.. Obema sem pred leti postavil doprsna kipa, ki sta pred farno cerkvijo v Tržiču.. G. Vovk je bil itak Tržiško sonce, g. Jakob Aljaž pa je v tej cerkvi prvi zapel Sveto noč v našem, Slovenskem jeziku!!! Moje prošnje in molitev pa sem v največji meri posvetil Devici Materi Mariji V meni je ponovno tlelo upanje in vera in ljubezen do družine in Domovine.. Ostalo ni bilo več pomembno!
Točno na današnji dan sem šel na operacijo, po pregledih sem dobil povrnjeno voljo, da se splača boriti! In sem se! Žal me je prizadela še pljučna embolija.. Vmes sem hodil na kontrole, zadnjič sem jo opravil prejšnji teden s kolonoskopijo in glej..
Nikjer več ni sledi raka, nimam težav s pljuči, kri je dobra, ostali organi super, srce pa.. Ja srce je zdravo je pa polno hvaležnosti Bogu, zdravnikom, sestram, duhovnikom in moji dragi ženi, otrokom, vnukom!! In vam, dragim prijateljem! Z vero in drugačnim pogledom na življenje mi je podarjeno novo rojstvo..
Po priprošnjah nadškofa Vovka, župnika Jakoba Aljaža in moje drage Matere Device Marije me je Bog uslišal! Verjemite mi, zdaj verjamem v čudeže! Zaupajte tudi vi, predvsem bolni, drage žene in možje in otroci, ki se borite z boleznimi, VERUJTE!!! Zatekajte se k molitvi in zaupajte v Boga, njegovim pomočnikom zdravnikom, domačim! Naše edino orožje zoper bolezen in tiste, ki nas sovražijo je MOLITEV in LJUBEZEN!! Ne gre vedno, ampak potruditi se moramo.. Zdaj verjamem, da imam še veliko za postoriti, da še nisem dosegel vseh ciljev! Nisem jih dosegel ne do sebe, ne do družine, ne do vas, dragi prijatelji, ne do moje DOMOVINE!!
Pogumno zrem v prihodnost, ne bojim se ničesar več! Nikoli ne boste ostali sami v bolezni, ne v tegobah, če verujte in verjemite! Zato vas prosim, podajmo si roke, poglejmo si v oči, objemimo se! In skupaj pomislimo na trpeče, osamljene in uboge.. V LJUBEZNI SKUPAJ POČAKAJMO BOŽIČ IN SKUPAJ ZAPOJMO “SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ..”! Tako zelo hvaležen sem, tako zelo srečen..
ŽELIM VAM LEPO ČETRTO ADVENTNO NEDELJO!!
Uredništvo vam želi obilo zdravja in še mnogo obletnic vaše preizkušnje.
