V zadnjem času poslušamo vse več očitkov proti-cepilcev (ang. »antivaxxerjev«), da so cepiva bolj ali manj neučinkovita v spopadanju z epidemijo kitajskega koronavirusa, pri čemer se antivaxx-erska skupnost rada sklicuje na primer Izraela kot ene izmed najbolj precepljenih držav na svetu, ki kljub enemu najvišjih deležev precepljenosti med vsemi državami sveta, v zadnjih tednih beleži porast okužb s koronavirusom.
A prav Izrael je dokaz, da so cepiva še kako učinkovita.
Že kmalu po uradni odobritvi prvih cepiv proti koronavirusu konec prejšnjega leta, so začele izraelske oblasti s sistematično kampanjo množičnega cepljenja prebivalstva države in tako je bila edina večinsko judovska država na svetu dolgo časa v samem svetovnem vrhu po precepljenosti svoje populacije. Država je, glede na delež precepljenosti, še sedaj izjemno visoko (po podatkih Covid World Vaccination Tracker-ja, ki ga vodijo pri ameriškem New York Timesu je Izrael s 159 odmerki cepiva na sto prebivalcev na 5. mestu na svetu, takoj za Malto, Katarjem, Urugvajem in Združenimi arabskimi emirati), oblasti pa so pričele ljudi že pred nekaj tedni cepiti že s tretjim odmerkom cepiva. Kljub temu pa se nasprotniki cepljenja pri trditvah o neučinkovitosti cepiv radi sklicujejo prav na Izrael, saj je število okužb s kitajskim koronavirusom kljub množični precepljenosti še naraslo (samo v soboto, 11. 9. 2021, so po na spletu dostopnih podatkih zabeležili 14.162 novih primerov okužb in 17 primerov smrti). Izrael je prav tako še vedno relativno visoko kar se tiče števila okužb na milijon prebivalcev, in sicer po podatkih spletne strani Worldometers zaseda 16. mesto od skupno 221. držav in avtonomnih teritorijev.
A ti podatki še zdaleč ne razkrivajo celotne slike; za potrebe celovitega pregleda nad situacijo je potrebno v zakup namreč vzeti še delež smrtnih primerov na milijon prebivalcev in, glede na to, da je cepljenje proti COVID-u načeloma namenjeno samo starejšim od dvanajst let, tudi povprečno starost prebivalstva vsake posamične države. Šele ti podatki nam razkrijejo pravo situacijo: povprečna starost izraelskega prebivalstva je namreč 30,5 let (za primerjavo je povprečna starost prebivalstva v Sloveniji 45 let, povprečna starost evropske populacije pa znaša 42,5 let), medtem ko je Izrael po stopnji smrti zaradi koronavirusa na milijon prebivalcev na 78. mestu. Cepiva pa so tudi opazno pripomogla k zmanjšanju težjih oblik bolezni in zapletov po prebolelosti. Po podatkih izraelskega ministrstva za zdravje so med necepljenimi, starimi 60 let ali več, zabeležili 85,6 primera resnejših potekov bolezni na 100.000 prebivalcev, med polno cepljenimi pa 16,3 primera. Med mlajšimi od 60 let je to razmerje 1,4 proti 0,5. Povedano z drugimi besedami: medtem ko imajo mlajši, ki se (še) niso cepili, skoraj trikrat večjo možnost za hujši potek bolezni kot cepljeni, je med starejšimi tveganje kar petkrat večje.
Polna precepljenost celotnega prebivalstva je v tej skoraj devet milijonski bližnjevzhodni državi “le” okoli 61,2-odstotna, kar pa je še vedno bistveno več, kot trenutno dosegamo v Sloveniji (pri nas je trenutno polno cepljenih cca. 45% državljanov), a najpomembnejši dosežek izraelskega zdravstva je, da jim je uspelo v izjemno hitrem času zaščititi najstarejše prebivalce, torej najbolj ogroženo in za okužbo najbolj dovzetno populacijo. Najmanj en odmerek cepiva je tako prejelo že več kot 90 odstotkov starih 50 let ali več, zelo visoko precepljenost pa beležijo tudi med ostalimi skupinami prebivalstva.
Po podatkih izraelskih oblasti je med aktivnimi okužbami okoli 58% cepljenih, kar seveda ni nepričakovano. Vendar pa iz tega še ne moremo sklepati, da cepivo ne deluje.
Jasnejšo sliko namreč dobimo, če število okuženih in oseb s težjim potekom bolezni preračunamo na sto tisoč prebivalcev. Takrat se izkaže, da so necepljeni precej bolj ogroženi kot cepljeni. Po zadnjih podatkih izraelskega ministrstva za zdravje pri necepljenih tako beležijo 102 primera hudega poteka bolezni na 100.000 ljudi, med enkrat cepljenimi 45,8 primera, med polno cepljenimi pa zgolj 18,1 primera.
Trditve, da lahko na primeru Izraela dokažemo, da so cepiva neučinkovita, so pod drobnogled vzeli tudi pri ameriški medijski hiši Associated Press (AP). Izpostavili so primerjavo z letošnjim januarjem, ko se množično cepljenje še ni začelo. Takrat je poleg tega razsajal manj kužen sev kot trenutno prisotni sev delta, pa so vseeno imeli nekajkrat več okužb. Še večje pa so razlike v deležu kritično bolnih in umrlih. “Nobeno cepivo ne more popolnoma preprečiti okužb, toda podatki nam kažejo, da je cepljenje močno zmanjšalo število hudih potekov bolezni, hospitalizacij in smrti,” zaključujejo pri AP-ju.
