KOLIŠČARSKI DAN – dan, ki ga ne boste pozabili

Želite dogodivščino za vso družino, na obrobju Ljubljane v objemu narave? Dan, ki je drugačen in se zgodi le enkrat na leto? Želite preživeti odličen družinski dan? Ponujamo vam odlično rešitev, dogodek za celo družino – KOLIŠČARSKI DAN, ki se bo odvijal prihodnjo soboto 28.8. in to kar cel dan. 

 

Skrivnost o koliščarjih oziroma mostiščarjih, kot jih imenuje pisatelj Janez Jalen, se je začela razkrivati 17. julija 1875, ko je odbornik okrajnega cestnega odbora in posestnik Martin Peruzzi iz Črne vasi na Ljubljanskem barju sporočil Deželnemu muzeju v Ljubljani, da so delavci pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti blizu vasi Studenec (zdaj Ig) naleteli na ostanke naselja na kolih in da so našli veliko črepinj, živalskih kosti, orodja iz jelenovega roga in oglja. Karl Deschmann je takoj ugotovil, da so najdbe sledi koliščarskega naselja, takšnega, kakršnega so odkrili v Švici leta 1854 in deset let pozneje tudi na Koroškem. Odkritje je spodbudilo k prvemu arheološkemu izkopavanju na Ljubljanskem barju, ki ga je začel in vodil Deschmann. Od leta 2011 so Ižanska kolišča, skupaj s švicarskimi, avstrijskimi, nemškimi, italijanskimi in francoskimi, na svetovnem seznamu kulturne dediščine pri Unescu.

 

 

Ljubljansko barje je eno najpomembnejših arheoloških nahajališč in predstavlja pomemben del človeške zgodovine, saj so na njegovih površinah odkrili zelo veliko prazgodovinskih koliščarskih naselbin. Od prvih najdb pred več kot 130 leti, se je do danes odkrilo že veliko skrivnosti Ljubljanskega barja.

Koliščarji so na Ljubljansko barje, ki je bilo takrat jezero prišli pred 6600 leti. Najstarejše koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju so nastale okvirno v prvi polovici 5. tisočletja pr. Kr. Najpozneje okoli srede 2. tisočletja pr. Kr., ko je jezero v celoti prekrilo barje, pa se je gradnja takšnih naselbin ustavila. Po tem obdobju so nova bivališča postavljali na trdini, odmaknjeni od močvirja.

Začetek koliščarskega obdobja torej sodi v konec mlajše kamene dobe, traja vso bakreno in se konča v zgodnji bronasti dobi. Kulturno to ni enotno obdobje. V poselitvi je tudi nekaj vmesnih prekinitev. Najdaljša je trajala skoraj celo tisočletje. Čeprav razlogov za te prekinitve še ni mogoče zadovoljivo pojasniti, se zdi, da jih lahko iščemo v povezavi z gospodarskimi in klimatskimi dejavniki.

Ugotavljamo, da prihod koliščarjev na Ljubljansko barje označuje zelo pomembno obdobje v zgodovini osrednjega slovenskega prostora. Koliščarji so bili med najzgodnejšimi graditelji manjših, a stalnih naselbin. Šlo je za majhne skupine samostojnih kolib na kolih. Vemo tudi, da so naselbine postavljali sočasno na več koncih Ljubljanskega barja.

S koliščarji je na to območje prišlo tudi poljedelstvo. Na kopnem, v bližini naselbin, so redili domače živali, kot so govedo, ovca, koza in svinja. Spremljal jih je pes. Pomembni gospodarski dejavnosti sta bili tudi lov in ribolov. V skoraj nedotaknjeni pokrajini so nabirali gozdne sadeže in plodove. Izdelovali so lončene posode. Najdbe bakrenih predmetov in metalurških pripomočkov pa dokazujejo, da so se vsaj od prve polovice 4. tisočletja naprej ukvarjali tudi s kovinarstvom. Za plovbo po jezeru so uporabljali drevake, ki so jih izdolbli iz ogromnih hrastovih debel. V drugi polovici 4. tisočletja pr. Kr. pa so za poti zunaj Ljubljanskega barja uporabljali tudi voz. Skratka, bili so zelo iznajdljivi in so živeli v sozvočju z naravo.

V Društvu Fran Govekar Ig se zavedamo, za kako izjemno dediščine gre in smo ponosni na to, da smo s projektom V deželi koliščarjev, v okviru katerega organiziramo različne aktivnosti in obujamo spomin na obdobje koliščarjev, odstrli ta del zgodovine.

Z nami vsa leta sodeluje dr. Anton Velušček, svetovno znani arheolog, ki je član našega društva in skupaj z nami dela na projektu V deželi koliščarjev. Podpiše se lahko pod nekatere izjemne najdbe iz koliščarskega obdobja (najstarejši lok, posode). Našel je tudi najstarejše kolo – del voza, ki je trenutno, po restavriranju v Nemčiji, na ogled v Mestnem muzeju v Ljubljani, replika pa v okviru naše razstave Koliščarji z Velikega jezera na Igu.

V okviru projekta V deželi koliščarjev organiziramo predavanja pod naslovom Barje, ali te poznam, koliščarski tabor, kot osrednjo prireditev pa KOLIŠČARSKI DAN, ki je postal tradicionalna prireditev.

Tudi letos smo pripravili arheološke, naravoslovne in ustvarjalne delavnice ter spremljevalne aktivnosti. Ker je Slovenija letos kulinarična destinacija, smo tudi mi za tokratni koliščarski dan za osrednjo temo izbrali KOLIŠČARSKO PREHRANO.

To bo tema na marsikateri delavnici, predvsem pa v koliščarski kuhinji. Sicer pa si bodo obiskovalci v delavnicah lahko pripravili podpepelnjak, iskali in obdelovali arheološke najdbe, oblikovali glino, spoznavali lan in njegove značilnosti, se preizkusili v tkanju, tekmovali v lovu na belega bobra, spoznavali rastlinski in živalski svet v času koliščarjev, spoznavali Jalnove Bobre in Pregljeve zgodbe s konca kamene dobe, in še in še…

Na koliščarskem dnevu bo potekala tudi slikarska kolonija, kjer bodo slikarji slikali motive iz koliščarskega življenja.

 

 

Veseli bomo, če se nam boste pridružili. Za udeležbo je pogoj PCT. Na prizorišču se bo možno testirati. Cena 15 eur.

Dodatne informacije: [email protected], GSM: 051-374-475.

 

 

Napisala: Predsednica Društva Fran Govekar Ig