Na današnji dan, 31. maja 1988, torej pred 33 leti, se je z aretacijo Janeza Janše in Ivana Borštnerja začela slovenska pomlad.
Mineva 33 let odkar sta slovenska Služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja. Z aretacijama se je pričel sodni proces ali proces JBTZ, ki je sicer v takratnem političnem prostoru poznih osemdesetih let, povzročil pravo prebujenje – slovensko pomlad. Afera JBTZ, ki pooseblja priimke Janša, Borštner, Tasič, in Zavrl, sicer znana kot »proces proti četverici«, je okrepila prizadevanja za demokratizacijo, spoštovanje človekovih pravic in osamosvojitev Slovenije.
31. maja 1988 je zlovešča senca udbe zakrila sončen dan in razširila temo na naslednje tedne – a slovenski narod ni pozabil pomena besed pogum in svoboda, zato je ta dan pomenil začetek konca tiranije, od katere vztrajajo le še patetični ostanki. pic.twitter.com/BYyN3MiQpN
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 31, 2021
Prvotni razlog za aretacijo današnjega predsednika Slovenske demokratske stranke, Janeza Janše je bila najdba dela tajnega vojaškega dokumenta in magnetograma 72. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na slednjem so med drugim govorili o potrebnih aretacijah neposlušnih in problematičnih članov. Služba državne varnosti je namreč ironično na dan 27. aprila 1988, opravila tajno preiskavo prostorov podjetja Mikro Ade v Ljubljani, kjer je bil tedaj zaposlen Janez Janša, pri čemer so pridobili bremenilne dokaze, zaradi katerih so, po organizaciji uradne preiskave, sprožili tudi sodni proces pred vojaškim sodiščem. Janez Janša je bil nato aretiran 31. maja 1988 zjutraj.
Le dobro uro po aretaciji Janeza Janše so Vojaški organi Jugoslovanske ljudske armade, zaprli tudi podoficirja Ivana Borštnerja. Služba državne varnosti je le nekaj dni kasneje, natančeneje 4. Junija, aretirala še novinarja in podurednika Mladine za notranje-politične zadeve Davida Tasića. Podlaga za njegovo aretacijo je bil sicer članek »Noč dolgih nožev«, ki je povzročil zaplenitev celotne naklade takratne številke revije Mladina, nastal pa je na osnovi magnetograma zaseženega v podjetju Mikro Ada. Odgovorni urednik Mladine Franci Zavrl se je dober teden zatem izognil aretaciji.
Sojenje trem civilistom in pripadniku JLA je potekalo za zaprtimi vrati vojaškega sodišča v Ljubljani. Ko je že kazalo, da slabše ne more biti, je odjeknila novica, da bo proces potekal v srbskem jeziku, Janezu Janši in Davidu Tasiću pa je bila odvzeta možnost zastopanja civilnega odvetnika. Zaradi liberalizacije in vse večjih pritiskov k politični reformi v Sloveniji ter v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, so dokaze proti Janezu Janši označili kot protirevolucionarno delovanje.
Proces proti četverici je predstavljal vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado. V sklopu protesta proti tovrstnemu ravnanju je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, predhodno poimenovan sicer Odbor za varstvo pravic Janeza Janše. Odbor je, pod vodstvom Igorja Bavčarja, organiziral protestno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več kot 30.000 ljudi ter množične proteste pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Protestirali so proti samemu procesu, torej proti sodbi na vojaškem in ne na civilnem sodišču in proti odvzeti pravici do odvetnika. Odbor je, kot najmočnejša organizacija civilne družbe v obdobju slovenske pomladi, predstavljal središčno točko in poenotenje različnih političnih in civilno družbenih iniciativ. Leta 1989 je bila na zborovanju prebrana tudi Majniška deklaracija.
Politični in vojaški vrh tedanje SFRJ ter komunistično vodstvo Socialistične republike Slovenije niso pričakovali tako množičnega in spontanega odziva slovenske javnosti. Tudi na dan izreka sodbe, to je 27. julija 1988, je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani protestiralo okoli 15.000 ljudi. Sodišče je izreklo štiriletno zaporno kazen Ivanu Borštnerju, France Zavrl in Janez Janša sta bila kaznovana s poldrugim letom zapora, David Tasić pa s petimi meseci zapora.
Sredi oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Davidu Tasiću pa kazen zvišalo na deset mesecev zapora. Slovensko vrhovno sodišče je proces razveljavilo šele leta 1995, četverica pa je bila rehabilitirana.
Proces JBTZ predstavlja prelomnico v slovenski zgodovini v boju za svobodo in človekove pravice, saj je poenotil ljudi različnih prepričanj ter dodatno okrepil težnje slovenskega naroda po neodvisni državi in uvedbi parlamentarne demokracije. JBTZ je bil prvi korak k oznanitvi prebujenja in k prihodu slovenske pomladi. Pomenil je prehod k jasnosti, enotnosti in odločnosti Slovenk ter Slovencev po demokratičnih spremembah in osamosvojitvi Slovenije.
Vir: spletna stran SDS
