Epidemiologi v letošnjem letu opažajo porast primerov mišje mrzlice. Kar 47 potrjenih primerov v letošnjem letu odstopa od povprečja, zato je Nuška Čakš Jager pozvala k previdnosti pri vseh delih, kjer lahko pridemo v stik z mišjimi iztrebki.
Mišja mrzlica se bolj širi prav v pomladnih mesecih, ko se lotimo del okrog hiše, na vrtovih, njivah in ob čiščenju garaž in kleti. Zato je ob tem potrebna še posebna pazljivost. Mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hanta virusi. V Sloveniji se bolezen večino širi na podeželju.
Virus prenašajo predvsem glodalci – torej miši, voluharji in podgane. Ljudje smo naključni gostitelji in je ne prenašamo na druge osebe.
Od okužbe do nastanka prvih znakov bolezni v povprečju traja od 2 do 4 tedne, lahko pa že v nekaj dneh in vse do dveh mesecev.
Hanta virusov je več in od tega je tudi odvisen potek bolezni, ki poteka v več fazah. V Sloveniji se do zdaj ni pojavljal virus, pri katerem bi prišlo do najtežjih primerov obolenja. Najtežje oblike običajno povzroča virus Hantaan, medtem ko virusa Dobrava in Puumala, ki sta prisotna v Sloveniji, povzročata lažje oblike obolenja.
Kot so zapisali na NIJZ gre pri mišji mrzlici za naslednji potek bolezni:
V prvi fazi, ki traja nekaj dni je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.
V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah.
Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre.
Smrtnost bolezni je 5 do 15%.
Pojav povečanega izločanja seča ( poliurija) oznanja obdobje ozdravljenja. To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem.
Ko posameznik enkrat preboli mišjo mrzlico, telo razvije doživljensko imunost.
