Blizu Vrhnike, v Verdu, je skrit tako rekoč naravni biser, pet ribnikov ob Ljubljanici, ki so nastali po opustitvi glinokopov nekdanje Kotnikove opekarne. S propadom čolnarstva sredi 19. stoletja so se ljudje preusmerjali v druge dejavnosti. Nastajati so začele tudi tovarne, v lasti domačega kapitala.
Eden od pomembnih obratov v zadnjem obdobju je bila tudi Kotnikova opekarna. Zanjo so v verdskih glinokopih kopali glino. Opeko, ki so jo izdelali v opekarni, so nato tovorili po Ljubljanici vse do druge svetovne vojne. Kmalu po njej so kopanje gline opustili, jame pa je zalila voda in ustvarila pet čudovitih bajerjev, ki so se do danes napolnili z življenjem. Tu živijo številne vrste ptic, rib, pa tudi redke školjke, raki in želve sklednice.
Za ribnike skrbi Ribiška družina Vrhnika. So priljubljen cilj ribičev in ponujajo dobre možnosti za beličarjenje in muharjenje. Dva ribnika na izhodišču sta namenjena naravni reprodukciji rib in sta gojitvena, ostali trije pa so namenjeni ribolovu. V bližini, v strugi Ljubljanice v Verdu so med arheološkimi izkopavanji leta 2009 našli tudi leseno ost sulice iz tise iz starejše kamene dobe (38.000 do 45.000 let). Po doslej znanih podatkih gre za prvo tovrstno najdbo na svetu.
»Zaradi gline sta še posebej oba večja ribnika ob robovih močno zaraščena z ostanki dreves, ki so zrasla v času kopanja gline. Prvi ribnik na levi je namenjen naravni reprodukciji rib, ostali so ribolovni. Za začetnike priporočamo manjša dva na levi strani nasipa, medtem, ko se naj na t. i. ribnik Divjak podajo loviti izkušenejši ribiči, ker je zaradi potopljenih dreves ribolov otežen. Prav ta ribnik je tudi poln prijetnih presenečenj, saj poleg drugih rib notri plavajo tudi kapitalni somi,« omenjajo na spletni strani, kjer so na voljo ribiške karte.
Verd je gručasto naselje v občini Vrhnika, ki je na zahodnem obronku Ljubljanskega barja južno od Vrhnike. Nad vasjo se vzpenjata Javorča in Ljubljanski vrh (819 m), pod katerim je Retovje, skupina kraških izvirov Velike Ljubljanice v neposredni bližini vasi. Nad njo poteka tudi istoimenski viadukt, po katerem je speljan primorski krak avtoceste in železniška proga Ljubljana–Sežana.
Verd je sedež krajevne skupnosti, v katero spadata še Bistra in Mirke. Sam Verd poleg osrednjega dela tvorijo še zaselki Pritiska in Podgora v smeri proti Bistri, Janezova vas na bregu Ljubljanice tik ob Vrhniki ter Gradar nad izviri Ljubije. Vaška cerkev je posvečena sv. Antonu Puščavniku, obkroža jo nekaj starih kmečkih domačij s kaščami. Spomeniško je zaščitena Miklčeva kašča iz 17. stoletja, v kateri je zdaj urejena galerija.
Druga znamenitost je ajdovski zid, ki so ga zgradili stari Rimljani v 3. stoletju za obrambo ceste, in sega od pobočja nad izviri Ljubije v dolžini 10 km do Zaplane.
Na pobočjih Javorče nad železniško postajo Verd je velik kamnolom apnenca. V Verdu je nekoč obratovala tudi lesnopredelovalna tovarna Liko, ki pa je propadla. Leta 2014 je bil v eni od proizvodnih hal urejen plezalni center.
Kraj je prvič omenjen v listini iz leta 1260. Cerkev sv. Antona Puščavnika je bila zgrajena v 15. stoletju in leta 1619 predelana v baročnem slogu. Kamnolom je nastal konec 19. stoletja, v njem so sprva pridobivali gradbeni material za obnovo Ljubljane, ki jo je leta 1895 poškodoval potres, pozneje pa apnenčast grušč za potrebe železnice.
Še zanimivost iz slikarskega sveta: v Verdu sta se rodila znana slovenska slikarja Jožef Petkovšek (1861–1898) in Matej Sternen (1870–1949).
Tekst in foto:
Primož Hieng
