Danes sem na poseben račun, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance v boju proti korona virusu, nakazala 30% plače.
Iz solidarnosti in z namenom pomoči tistim, ki jo potrebujejo.
Kar se je zgodilo kmalu po objavi mojega sporočila na tviterju, me je šokiralo. Ne morem verjeti, da so se nekateri moji kolegi, predvem pa kolegice, pri svojih komentarjih spustili tako nizko. Naj pojasnim.
Včeraj je bil v Državenm zboru sprejet t.i. mega Protikorona zakon. Sama sem sodelovala v Lahovnikovi skupini, ki je pripravila smernice za vlado in tudi pomagala pri nastajanu zakona. Kar dobro smo se nagarali. Zakon med drugim določa tudi znižanje plač funkcionarjem, kamor spadajo tudi ministri in slovenski poslanci.
Evropskih poslancev, niti kogarkoli drugega, ki na račun države prejema plačilo v evropskih institucijah, ta zakon ne zajema. Zato se mi je zdelo primerno, da si plačo na nek način znižam sama in 30% nakažem v proračun. Iz solidarnosti do ostalih, ki jim to nalaga zakon. K temu sem pozvala tudi ostale kolege.
Namesto podpore sem doživela hladen tuš. Najprej s strani Tanje Fajon, oglasila sta se tudi Klemen Grošelj in Irena Joveva, ki me je označila za hinavko. Irena je morda malo pozabila, da ni več novinarka POP TV, ki je stala na pručki na pločniku pred sedežem SDS, ampak evropska poslanka. Tanja je bolj izkušena in je bila v svojem odzivu malo bolj “politična”.
Iz tvita, ki ga začenja z ”Draga Romana”, po moji oceni, kar bruha bes in nemoč. V njem sporoča, da tudi ona donira odkar sama služi plačo, vendar tega ne izkorišča za svojo promocijo. Tako nekako. No, pred nekaj dnevi je na družbenih medijih objavila fotografijo polnega vozička stvari s sporočilom, da nakupuje za tiste, ki ostajajo doma. To je bila sicer akcija stranke SD, ki so jo široko medijsko promovirali.
Res čudno, da te humanitarne akcije niso izpeljali brez promocije, ker Tanja dobrodelnosti vendar ne izkorišča za PR. Se mi zdi, da tule nekaj ne gre skupaj.
Očitno je, da jih je moja poteza povsem vrgla iz tira. Žalitve in očitki kar dežujejo. Med drugim tudi ta, da se nisem želela pridružiti skupni akciji in donirati Rdečemu križu, ko je to predlagal kolega Brglez. Res je, nisem. Tej organizaciji že dolgo nisem prispevala nič. Z aferami in netransparentnim poslovanjem so že zdavnaj izgubili moje zaupanje.
Sicer pa precej doniram, vendar tega nikoli ne objavim, ker gre za pomoč ljudem osebno. Ljudem z imenom in priimkom, ki ne želijo biti imenovani. Sem tudi predsednica dobrodelne ustanove Ivana Cankarja za štipendiranje. To malokdo ve, ker celo te funkcije, na katero sem sicer zelo ponosna, ne promoviram. Torej, ustavite se malo z vašimi očitki.
Kar so kolegi in kolegice v svoji jezi povsem zgrešili, je, da poanta mojega sporočila sploh ni donacija, temveč poziv k znižanju plače. Ampak pred pozivom ostalim sem želela dati zgled.
Za evropske poslance in druge funkcionarje v EU institucijah, katerih izplačevalec prejemkov ni Slovenija, korona zakon ne velja. To pa še ne pomeni, da ne moremo narediti nič.
Na istem čolnu smo, delimo skupno usodo in res je na mestu, da pokažemo nekaj solidarnosti s kolegi v Sloveniji.
Ali bodo tudi ostali evropski poslanci in drugi funkcionarji, na primer komisar Lenarčič, sledili temu zgledu, je njihova stvar. Če ne bodo, pač ne bodo. Nihče, še najmanj pa jaz, jih v to ne more prisiliti. To tudi ni bil moj namen. Jih ne napadam in jim ne očitam. Se pa branim, kadar me neupravičeno napadajo, kot je bilo to v tem primeru. Donacije pa, kar se mene tiče, ostajajo tako kot doslej. Ločeno od znižanja plače in brez javnih objav.
Ne glede na vse, upam, da se jeza kolegov in kolegic kmalu pomiri in da bodo kljub vsemu sledili ideji.
Vsem skupaj pa želim, da ostanete zdravi. #ostanidoma ne bo več dolgo, dobro nam gre. Očitno vlada izbira prave poteze.
Romana Tomc, evropska poslanka