Mogoče svetovni dan poezije ni samo priložnost, da spijemo (ostani) doma kavo ali da svoj spletni profil okrasimo z naključnim verzom.
Mogoče je svetovni dan poezije tudi priložnost za to, da razmislimo o lastnem odnosu do (poezije) literature, širše o našem odnosu in/ali potrebi po kulturni in umetniški hrani. Velika večina ljudi, ki dela z literaturo in ki jih tako radi, ob posebnih priložnostih citiramo, pogosto, tako kot velikani slovenske poezije iz preteklosti, trepetajo za lastno eksistenco. Ker pesem verjetno res nima izmerljive koristi.
Larisa Javernik, magistrica primerjalne književnosti, doktorska študentka literature i
Vir: Revija Primus
»Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s tisočerimi obrestmi! Naša domovina je boj za prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja.«
Ivan Cankar
