V Slovenskem etnografskem muzeju bo konec tedna 4. seminar za etnobotaniko v Slovenski etnografski muzej, ki je letos ubran na temo Zel in plevel – od ljudske do znanstvene rabe.
S povezovanjem strokovnjakov z različnih področij bo osvetlil stara znanja in uporabe nekaterih zdravilnih ali drugače koristnih rastlin v kulturni tradiciji Slovencev. Seminar bo potekal v petek in soboto, 6. in 7. marca, v upravni hiši Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi 2 v Ljubljani.
Rastlinam, ki rastejo in uspevajo v svojem prvobitnem naravnem okolju, pravimo, da so divje ali samonikle. Že v najstarejših časih so ljudje nabirali in uporabljali divje rastoče rastline za dopolnitev prehrane in zdravilo, sčasoma pa so posamezne zdravilne rastline začeli gojiti tudi na svojih vrtovih.
Meja med zeljó in plevelom, med zdravilom in strupom, je še danes nedorečena – kar je za nekoga plevel, je za drugega zdravilo in strup je lahko zdravilo.
Zdravilne rastline, naj so divje ali gojene, so našim prednikom tisočletja nudile pomoč pri domačem zdravljenju, poleg tega pa so dajale še mnoge druge koristi: hrano, snov za omamo, naravno lepotilo, pa tudi božje objasnilo, rastline so ljudem dajale material za gradnjo ali nit za prejo.
Naši predniki so imeli znanje in veščine za vsestransko uporabo rastlin v najrazličnejše namene. In tako so rastline skozi tisočletja oblikovale našo kulturo, naš način življenja. In danes?
Namen seminarja za etnobotaniko je prikazati stara znanja in uporabo nekaterih zdravilnih ali drugače koristnih rastlin v kulturni tradiciji Slovencev. S povezovanjem različnih strokovnjakov s področja etnologije in kulturne antropologije, biologije, farmacije in kemije skušamo povezati pretekle in današnje prakse in znanja uporabe zdravilnih in drugače koristnih rastlin.
P. H.
