Sprašujem se, zakaj je 3. marec 2020 nekako poseben dan, pa bom napisal svoje mnenje, ki ga nočem nikomur vsiljevati, imam pa kot Slovenec pravico povedati to, kar mislim.
Janeza poznam dolgo, najbrž dlje kot marsikdo, kateri se mu danes udinja ali pa ga preklinja.
Janez je skozi leta dozorel kot politik, je dozorel kot voditelj in danes, ko sem poslušal njegov govor sem bil ponosen, da sem ga volil, da sva prijatelja že dolgo let.
Ko so ga na volitvah postavili neupravičeno na stranski tir, ter se je takrat Šarec kot popoln diletant udinjal in prostituiral vsem in vsakomur, da je lahko sestavil vlado, da je s svojo gardo ljudi, kateri niso bili razen določenih izjem sposobni dejansko ukradel volitve, je Janez ostal miren, ni se dal sprovocirati in je modro močal. Delal je poteze in čakal, da sami sebe uničijo in so se.
Šarec je dosegel v svoji politiki dejansko dno in kar je najhuje, izdal je svoje ljudi v vladi, svoje volilce in pa svoj ego postavil daleč na prvo mesto in uničil prav vse, za kar so se borili in sploh bili ustanovljeni.
Ko Levica zapusti levo vlado je res hudo, pri Šarcu jo je. Šarec je uničeval to vlado s tem, da je v vsem, kar je Janez počel videl hudiča, bil je in je bolestno obseden z njim. Nihče do sedaj ni bil tako, kako ne bo, ko pa nima pojma, kaj je življenje, kaj realnost, kaj politika. On nima pojma o ničemer, niti o igralstvu.
Janez je modro čakal in čakal ter dokazal samo eno, da so že v začetku levi pogoreli. In so. Šarec je nenapovedano odstopil in okostnjaki so se začeli valiti iz omar in najhujše verjemite še prihaja.
To, kar je preko postreščka delal v Sovi, se ni zgodilo od časa Udbe … Pa to ni to, zakaj sem ponosen na Janeza Janšo, zakaj sem vesel, ker je predsednik vlade, pa čeprav se velikokrat ne strinjava in marsikdaj ne odobravam njegovih potez.
Pa vseeno, ko je to skrpucalo, kateri so rekli 13. Šarčeva vlada razpadla, je zmogel toliko modrosti, da je samega sebe postavil na stranski tir, ter sestavil vlado trenih in naprednih ljudi. Ob tem moram priznati, da izredno spoštujem vse tri predsednike strank v koaliciji, da so zmogli in prenesli pritiske ulice levih in Murgel, da so Počivalšek, Tonin in Pivčeva zdržali in sestavili koalicijo in kmalu trdno vlado.
Janez je tudi danes dejal, da se bo povezoval, da bo to, kar mora biti in verjamem, da bo to uresničil.
Kaj pa opozicija? Ne vem. Jaz razen redkim ne verjamem veliko, a vseeno se bodo morali zavedati, da je dveletni rok, katerega ima vlada malo, pa tudi veliko. Malo se bo dejansko lahko naredilo, a stranke se morajo zavedati, da če ne bodo delale za narod jih na naslednjem sklicu parlamenta ne bo.
Dragi prijatelj Janez, verjamem vate in prvič verjamem v to vlado, ki jo boš tretjič sestavil.
Vem, da boste zmogli in se nekaj, če kaj vem, da se novinarji bojijo tvoje vlade …
Zakaj? Ker jim bo odklenkalo pristransko poročanje, kot so levi vedno delali.
Ne bojim se Orbanizacije, kajti edini so obvarovali Evropo pred nasilnim naseljevanjem nove populacije iz Afrike.
Vem, da bo počasi Slovenija začela hoditi po poti prosperitete. Ne hitro, ampak bo in ti boš tistih 6 mesecev dobro vodil Evropo, kot si jo že.
Janez, srečno tebi in vsem trem predsednikom koalicije in vem, da vam bo uspelo in kot pravijo nekateri: “Bog živi Slovenijo, državo pokončnih ljudi, Slovencev in ljudi, kateri pošteno delajo v njej ne glede na vero, narodnost, veroizpoved in osebnega prepričanja, vse to je Slovenija.” Naša, in samo naša Slovenija. Za vedno!
